Centri za ravnanje z odpadki |
 
KOCEROD, koroški center za ravnanje z odpadki, že skoraj tri leta čaka na OVD za odlagališče, vendar direktor mag. Ivan Plevnik, ki piše to zgodbo že do začetka, že danes lahko postreže z zares dobrimi rezultati. Pred tremi leti je 90 % odpadkov končalo na odlagališču, lani pa samo še 20 %. Ne samo to. So med tistimi, ki so občane s položnicami prepričali, kaj lahko da slogan, kdor ločuje, ta varčuje. Občanom bodo strošek na položnici zmanjšali za cca 4 %, pravnim subjektom celo za okrog 16 %. Direktor je kritičen do vseh deležnikov v sistemu ravnanja z odpadki in odpadno embalažo. Nikogar ne izvzema, ne komunalcev, ne DROE, ne sivega trga in ne države. Opozarja pa tudi, da se morajo v centrih za ravnanje z odpadki pripravljati na prenovo tehnologije, ki bo omogočila več reciklaže, ne pa, da precej slovenskih odpadkov – surovin zdaj konča v izvozu.
 
Ivan Plevnik

Ivan Plevnik

V poslovanju ste se odločili, da občane tudi finančno spodbudite k ločenemu zbiranju odpadkov. Kaj daje vaš slogan, »kdor ločuje, ta varčuje«, se to pozna na položnicah?
Slogan »kdor ločuje, ta varčuje« je večpomenski. Z njim smo nagovorili naše občane v začetku kampanje za ločeno zbiranje. Želeli smo jih spodbuditi k razmišljanju o drugačnem vsakodnevnem ravnanju z odpadki. A ne zgolj zaradi finančnih prihrankov. Prihranki se z drugačnim ravnanjem kažejo tudi na drugih področjih, v manjši potrebi po novih surovinah na primer. Seveda pa drži, da s pravilnim ločevanjem znižujemo stroške odstranjevanja, ki bi jih v nasprotnem morali plačevati uporabniki. Večja stopnja ločevanja pomeni manjše stroške na položnici, saj se s tem zmanjša količina mešanih komunalnih odpadkov. Njihovo odstranjevanje je najdražje.

Zakaj?
Z njimi so povezani stroški sežiga in odlaganja preostanka. Lani smo na ta račun stroškovno ceno predelave v okviru javne službe znižali za več kot 7 %. Tudi letos bo na račun boljšega ločevanja in s tem manjše količine mešanih komunalnih odpadkov za uporabnika strošek na položnici znižan za cca. 4 %, za pravne subjekte pa za cca. 16 %. S tem uporabnikom dajemo jasen signal, da se ločevanje finančno splača.

To se je zagotovo poznalo pri zbiranju oziroma prevzemanju odpadkov. Kako ste uspešni pri ločevanju? Glede na to, da je gorivo za sežig vaš precejšni strošek, ki ga plačate prevzemniku, kako bi lahko center več iztržil iz prodaje sekundarnih surovin?
Projekt Kocerod je bil vzpostavljen v dogovoru 12 občin s ciljem, da Korošci sami poskrbimo za primerno ravnanje s komunalnimi odpadki. Mislim, da smo cilje dosegli, kar pa ne pomeni, da jih ni mogoče izboljšati. Moramo vedeti, da je še pred tremi leti 90 % odpadkov končalo na odlagališču, lani samo še nekaj več kot 20 %. V razmeroma kratkem času smo dosegli veliko, kar brez zgrajene infrastrukture ne bi bilo mogoče. Seveda pa s tem ne moremo biti popolnoma zadovoljni. Pri ravnanju z odpadki se da narediti še več pri ločevanju v gospodinjstvih in v fazi predelave – recikliranja, če hočete.

Pripravljate novosti?
Prav zdaj intenzivno iščemo odgovor, kako se na daljši rok izogniti sežiganju energetsko bogate frakcije po obdelavi mešanih komunalnih odpadkov in jo predelati v plastični granulat – surovino za nove izdelke. Po tej poti se lahko približamo 80 % recikliranju vsek komunalnih odpadkov iz gospodinjstev in se izognemo plačevanju stroškov za sežig, ki predstavlja cca. 20 % vseh stroškov predelave. S tem ne bomo samo zmanjšali stroškov. Odpadke bomo reciklirali v surovine in s tem postopno osvojili principe sodobnega upravljanja z odpadki – to je vzpostavljanje krožnega gospodarstva na tem področju. V Sloveniji v osnovi ni jasno, kaj to pomeni, zato tudi nimamo dovolj reciklažnih obratov in ne dovolj domiselne, s strani države podprte politike, ki bi spodbujala predelavo odpadkov doma, s tem pa tudi odpirala nova delovna mesta.

Ali se to nanaša tudi na ravnanje z odpadno embalažo? Kakšne težave imate na Koroškem in kaj bi bilo potrebno v državi storiti za optimizacijo sistema?
Menim, da je embalažna zgodba večplastna. Vsi že dolgo vemo, da je nekaj narobe, vendar se zadeva že več let ne premakne z mrtve točke. Ne bi želel s prstom kazati na krivca, krivdo je potrebno iskati pri vseh deležnikih. Mislim proizvajalce embalaže, gre za višino embalažnine, proizvajalčevo odgovornost, višino kvote proizvedene embalaže za vključitev v sistem zavezanca. Potem gre za DROE, za odgovornost za prevzemanje stroškov, ki nastajajo na segmentu zbiranja odpadne embalaže, za nelojalno konkurenco med družbami, nezavezanost k izračunu deležev po materialnih frakcijah – od tod tudi problem neprevzemanja mešane embalaže in podobno. Ne da se obiti sive trgovine.

A to najbrž niso vsi akterji v sistemu?
Vsi deležniki se na področju ločevanja in predelave odpadkov obnašamo kot razglašen orkester, dirigent država pa ga ne zna uglasiti. Ravnamo, kot da se na področju odpadkov v zadnjih letih ni nič spremenilo, dejstvo pa je, da imamo enega največjih deležev recikliranih odpadkov v Evropi. Problem torej ni v zbiranju in ločevanju, problem je v nadaljnjih fazah reciklaže. Vključeni deležniki so ostali na ravni preprodajalcev posameznih frakcij v tujino, ne da bi vzpostavili učinkovitega recikliranja večjega dela odpadkov v Sloveniji. Ne delamo trajnostno s pomočjo poštenih in ekonomsko podprtih interakcij med vsemi deležniki v procesu. Danes se v regionalnih centrih ukvarjamo z vprašanjem, ali smemo izvajalci javne službe sploh reciklirati zbrane odpadke, direktno ali kot podizvajalci, glede na sprejete predpise. Po drugi strani pa imamo kapacitete za reciklažo zgrajene s pomočjo državnih in evropskih sredstev. To zgodbo je težko razumeti. Kako jo naj občani? Pri ločenem zbiranju je potrebno pokriti stroške zbiranja s strani prejemnikov embalažnine, v procesu odstranjevanja odpadne embalaže pa se morajo bolj upoštevati interesi trajnostnega razvoja. Potreben bo premik.

Na Koroškem ste ponekod organizirali tudi zbiranje tekstilnih odpadkov. Kakšni so rezultati in kakšna je pripravljenost občanov za ločeno zbiranje odpadkov v dvanajstih občinah, ki jih pokriva Kocerod.
Organizacija in postavitev ločenih kontejnerjev za zbiranje tekstilnih odpadkov ni v naši domeni. Ločeno zbrane tekstilne odpadke direktno prevzema Zadruga dobrote, da iz njih izloči oblačila, ki jih je mogoče še uporabiti v okoljih, kjer čutijo veliko pomanjkanje. V okviru socialnega podjetništva se tako iz 350 t ločeno zbranih tekstilnih odpadkov izloči preko 200 t tekstilnih izdelkov za ponovno uporabo. Ostali del se reciklira za surovine in sežig. Količina tako zbranih odpadkov ni majhna. Ponujena možnost vključevanja tekstilnih odpadkov v posebne zabojnike je na Koroškem dobro sprejeta.

Pri prevzemu biološko razgradljivih odpadkov imajo občine različne izkušnje. Ste se odločili za posebne zabojnike in kakšna je vaša ocena ravnanja z biološkimi odpadki tam, kjer se gospodinjstva niso odločila za oddajo komunalnemu podjetju?
S predelavo biološko razgradljivih odpadkov se ukvarjamo drugo leto, količina predanih bioloških odpadkov se iz leta v leto povečuje, iz 400 t v letu 2012 na 1.600 t v preteklem letu. To kaže, da se je vključenost prebivalstva v dveh letih povečala od prvotnih 10 % na 40 % prebivalcev. Ostali kompostirajo sami, kar je po svoje razumljivo, saj je Koroška redko poseljena in je več možnosti za predelavo biološko razgradljivih odpadkov na domu. Ugotavljamo pa velike razlike vključenosti posameznih območij glede na različne pristope komunalnih podjetij pri zbiranju. Na območjih, kjer kompostirajo sami, precejšen del biološko razgradljivih odpadkov še vedno konča med mešanimi komunalnimi odpadki. S tem se otežujejo procesi njihove predelave. Ne glede na to pa lahko rečem, da smo z izboljšanjem zadovoljni, saj je v preteklosti večina ločeno zbranih bioloških odpadkov končala med mešanimi komunalnimi odpadki.

Kako uspešni ste pri kompostiranju? Razen v redkih primerih v Sloveniji nimamo blagovnih znamk tako pridelanega komposta.
Kar nekaj časa smo porabili, da smo podrobno spoznali strukturo naših bioloških odpadkov, saj se ta spreminja, brez tega pa ni mogoče pripraviti dobrega komposta. Lahko rečem, da smo v celoti osvojili predelavo in da tehnološki proces, ki je računalniško podprt, omogoča nadzor do te mere, da lahko pridobimo uporaben produkt po obdelavi. Nesmiselno bi bilo uporabljati energijo, zato da bi po obdelavi kompost zavrgli. Zato smo vse sile usmerili k temu, da odpadke obdelamo do te stopnje, da se bo končni produkt lahko uporabljal kot substrat za določene namene. To leto ga bomo v primerni embalaži ponudili našim občanom, da pri spomladanskih zasaditvah v večji meri nadomestijo uvožene substrate z domačim kompostom.

V Sloveniji je postala zelo aktualna politika »zero waste«. Se ji boste pridružili.
Za učinkovito rabo naravnih virov kot tudi ohranjanje zdravja eko sistemov, ljudi, živali, je »zero waste« aksiom, ki ga moramo udejanjati vsakodnevno. Seveda to ni le naloga komunalcev, temveč slehernega posameznika, da spremeni življenjski stil – manj odpadkov. Če pa so že, da jih recikliramo in ponovno uporabimo kot surovino in s tem preprečimo sežig oziroma odlaganje. Tudi pri nas bomo morali nadgraditi procese obdelave in jih v celoti podrediti hierarhiji »zero waste«.

Po napovedih MOP naj bi v državi letos dobili novo strategijo v ravnanju z odpadki. Kaj predlagate?
Žal v moč zapisanega v raznih strategijah ne verjamem preveč,saj praksa iz preteklosti kaže, da se zapisanega ne držimo. Če bomo že pisali nov dokument o ravnanju z odpadki potem mora temeljiti na strateškem razmisleku, ki bo vključeval vse vpletene deležnike. Cilj naj bo učinkovito in transparentno upravljanje snovnih tokov, kar bo omogočilo vzdržen in stroškovno učinkovit sistem ravnanja z odpadki v vseh fazah. Od zbiranja, recikliranja, predelave do trženja. Več odpadkov moramo ponovno uporabiti in predelati v Sloveniji. Zakonodajno področje bo potrebno deregulirati, urediti bolj transparentno in enostavno za uporabnike.

Vaš center se je rojeval z zanimivimi preizkušnjami. Najprej ste morali preseliti nekaj prebivalcev, zdaj že predolgo čakate na okoljevarstveno dovoljenje. Kaj bi bilo treba spremeniti, da ne bi prihajalo do takšnih zadreg?
Res se postopek izdaje OVD za odlagališče vleče predolgo, saj bo aprila 2015 že tri leta, odkar center deluje. Nastali zapleti v zvezi s preselitvijo so zavrli postopek, vendar mislim, da smo na dobri poti, da to agonijo v kratkem rešimo in sredi tega leta pridobimo vsa dovoljenja za pričetek obratovanja. Da do takšnih zadreg ne bi prihajalo, bi bilo v prvi vrsti potrebno tesnejše sodelovanje in usklajeno delovanje vseh vpletenih organov v državi skupaj z investitorji, ki sodelujejo v procedurah črpanja EU sredstev, do izdaje ustreznih dovoljenj. Na ARSO pa bi že enkrat za vselej morali odpraviti kadrovsko podhranjenost. Za ta problem se ve že več let. Nekaj ministrov se je že zamenjalo, pomanjkanje kadrovskih resursov pa čutimo še danes.

Ko bo zelo učinkovito ločeno zbiranje in ne bo več odpadkov za odlaganje, kakšno bo poslovanje centra. Kaj bi morali v državi storiti za hitrejši razvoj reciklaže?
Ne vidim, da bi bilo obratovanje centra v prihodnje ogroženo zaradi učinkovitejšega ločevanja, če bomo pravočasno sledili novodobnim trendom in bo politika delovanje centrov obravnavala celovito. Res je, da se količina mešanih komunalnih odpadkov zmanjšuje. Še bolj se zmanjšuje specifična gostota, volumen pa se ne spreminja, kar izkrivlja sliko o količini odpadkov, če jo merimo zgolj v kilogramih. Zaradi tega lahko pride do kratkoročnih težav v obratu MBO. Na daljši rok pa ob primernih ukrepih to ne bi smelo povzročati večjih težav, saj za tovrstno obdelavo v Sloveniji nimamo zgrajenih zadostnih kapacitet. Zaradi spremenjenih snovnih tokov in sestave odpadkov bo potrebno še hitreje slediti tehnološkemu razvoju. V teh obratih moramo povečati stopnjo recikliranja.