Med komunalnimi podjetji | Jože Volfand |
 
Prav pred dnevi so v Komunali Kranj končali posebno akcijo zbiranja odpadne električne in elektronske opreme v sodelovanju s shemo Interseroh. Akcija je potekala na območju Mestne občine Kranj in v občinah Cerklje, Naklo, Preddvor, Šenčur in Jezersko. V sodelovanju z občinami pa se je v tem letu nekajkrat zapletlo zaradi višjih cen pri odvozu odpadkov in pri pitni vodi. Občine želijo nižje cene storitev in zahtevajo analizo stroškov. Direktor podjetja Evstahij Drmota pravi, da so poslovanje že racionalizirali in hkrati uporabili lastne vire, vendar pa likvidnosti ne bodo mogli dolgo zagotavljati, če ne bo prišlo do dogovora o stroških, ki so nastali zaradi ukinitve pretovornega platoja.
 
Evstahij Drmota

Evstahij Drmota

Odlagališče Tenetiše ste zaprli, morate pa ga vzdrževati in urejati. Za kakšne stroške gre in kakšen je načrt posodobitve zbirnega centra za ločeno zbiranje odpadkov?
Skladno s projektom smo letos odlagališče odpadkov Tenetiše zaprli. Poteka postopek pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja za zaprto odlagališče. Občine lastnice odlagališča bodo morale zagotoviti sredstva v okviru finančnega jamstva za zaprto odlagališče v višini 236.000 € letno. Namenjena bodo rednemu vzdrževanju in izvajanju zakonsko predpisanih monitoringov za obdobje 30 let. Na lokaciji načrtujemo tudi nadgradnjo zbirnega centra Tenetiše v okvirni vrednosti 750.000 €.

Čeprav Slovenija dosega dobre rezultate pri ločenem zbiranju odpadkov, podatki niso razveseljivi pri obsegu odloženih komunalnih odpadkov. Kako kaže pri vas?
Količine ločeno zbranih odpadkov naraščajo, posledično se zmanjšujejo količine odloženih. V letu 2011 smo odložili 37,54 %, v letu 2012 34,82 %, v lanskem letu pa 36,62 %. To je rezultat doslednega ločevanja odpadkov na izvoru in naknadnega razvrščanja odpadkov. Do marca letos smo na pretovorni ploščadi na Zarici v Kranju zbrane odpadke dodatno ločevali in tako še zmanjšali količine odloženih odpadkov.

Žal pričakujemo, da se zmanjšanje količin odloženih odpadkov ne bo nadaljevalo. V postopku pridobivanja okoljevarstvenega in gradbenega dovoljenja za nadgradnjo Centralne čistilne naprave Kranj, izdaja je bila odvisna tudi od soglasja krajanov, je bil med Mestno občino Kranj in krajani dosežen sporazum o umiku pretovora odpadkov iz Zarice. Zato smo morali preoblikovali procese zbiranja odpadkov brez pretovora in vzpostaviti neposredno oddajo odpadkov prevzemnikom. Nedvomno to že vpliva na povečanje količin odloženih odpadkov. Zato do vzpostavitve nove pretovorne ploščadi pričakujemo negativen trend v zmanjševanju količin odloženih odpadkov.

Imate pa izkušnje pri organizaciji zbiranja odsluženih predmetov. Tako ste prispevali k razvoju socialnega podjetništva na vašem območju. Kakšno je zanimanje za ponovno uporabo odsluženih predmetov?
Lani smo kot del nadgradnje zbirnega centra za ločeno zbiranje odpadkov Zarica uredili tudi prostor za zbiranje predmetov za ponovno uporabo. Z Mestno občino Kranj in Fundacijo Vincenca Drakslerja s statusom socialnega podjetja smo kot pridruženi partner pristopili k vzpostavitvi pogojev za obnavljanje in novo rabo odloženih predmetov. To zmanjšuje količine odloženih odpadkov in obenem ustvarja nova delovna mesta za ranljive ciljne skupine. Kar je za nekoga odpadek, je za drugega morda uporaben izdelek.

Socialno podjetje Fundacije Vincenca Drakslerja je na zbirnem centru Zarica uredilo tudi prvo prodajalno z rabljenimi predmeti, letos pa še drugo v starem delu Kranja. Odziv ljudi je izredno pozitiven, saj smo samo letos v ponovno uporabo oddali več kot 22 ton predmetov. Želimo, da bi prostor za zbiranje predmetov za ponovno uporabo uredili tudi v ostalih zbirnih centrih, s katerimi upravljamo.

Kako ste organizirali ločeno zbiranje odpadkov v občinah, ki jih pokrivate, in pri katerih ločenih frakcijah ste najuspešnejši?
Na območju občin, kjer smo izvajalci javne službe ravnanja z odpadki, imamo dobro urejeno izvorno ločevanje odpadkov. Gospodinjstva in ostali povzročitelji odpadkov imajo možnost, da odpadke ločujejo že doma oziroma na mestih, kjer nastanejo. Poleg zabojnika za mešane komunalne odpadke imajo lahko še zabojnika za odpadno embalažo in biološke odpadke. Na območjih strnjenih večstanovanjskih objektov smo dodatno racionalizirali in uredili skupna odjemna mesta. Na območju Mestne občine Kranj je vzpostavljeno zbiranje kosovnih odpadkov z dopisnicami. Vsako gospodinjstvo prejme dve dopisnici za tekoče leto. Tako lahko naroči brezplačen odvoz kosovnih odpadkov do količine dveh kubičnih metrov.

Kaj pa ekološki otoki?
Dodatno so v naseljih urejeni ekološki otoki, kjer sta, poleg zabojnika za odpadno plastično in kovinsko embalažo, postavljena še zabojnika za steklo in papir. Poleg urejenih podlag smo ekološke otoke opremili tudi z informativnimi oziroma poučnimi tablami. Urejeno je še varno zbiranje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Vsako leto organiziramo akcijo zbiranja nevarnih odpadkov, ki poteka po posameznih zbirnih mestih. Tja lahko občani pripeljejo in brezplačno oddajo baterije, barve, zdravila, akumulatorje, odpadno jedilno in motorno olje in vse ostale nevarne odpadke.

Urejeno je tudi ločeno zbiranje odpadkov na pokopališčih. Poleg mešanih odpadkov ločeno zbiramo odpadne sveče in biološke odpadke. Dodatno možnost ločevanja odpadkov predstavljajo zbirni centri. V upravljanju imamo šest zbirnih centrov, v Kranju zbirni center Tenetiše in Zarica ter zbirne centre v Naklem, Šenčurju, Cerkljah in na Jezerskem.

V tem letu je bilo nekaj živahnih reakcij občanov in občin zaradi višjih cen pri odvozu odpadkov, pri vodi in kanalščini. Kako ste rešili zaplete in kakšno politiko cen komunalnih storitev načrtujete v letu 2015?
V začetku leta 2014 smo občinam lastnicam posredovali elaborate o oblikovanju cen vseh obveznih gospodarskih služb, ki jih izvajamo na območju posameznih občin. Gre za oskrbo s pitno vodo, za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda, storitve, ki so povezane z obstoječimi greznicami in MKČN, zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov ter za obdelavo in odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.

Potrjeni so bili elaborati za oskrbo s pitno vodo v občinah Jezersko, Medvode, Kranj, Šenčur in Preddvor, elaborata za storitve povezane z greznicami v občini Šenčur in Preddvor ter elaborata za odvajanje in čiščenje v občini Preddvor. Nove cene oskrbe s pitno vodo veljajo v občini Jezersko od 1. 4. 2014, v občini Medvode je bil sklep o sprejemu cen 20. 5. 2014 razveljavljen, tako da so nove cene veljale le od 1. 4. 2014 do 31. 5. 2014, v občinah Kranj, Šenčur in Preddvor pa bodo cene veljale po podpisu »Sporazuma o ureditvi lastništva, upravljanju, obnavljanju in vzdrževanju skupne gospodarske javne infrastrukture za oskrbo s pitno vodo« s strani vseh občin. Cene storitev povezane z greznicami v občini Šenčur so bile uveljavljene s 1. 7. 2014, v Preddvoru pa s 1. 10. 2014.

A kaj je bilo bistvo nesporazuma?
Po ukinitvi pretovora s 1. 3. 2014 smo občinam lastnicam predstavili pregled novonastalih stroškov. Na osnovi prvotne ocene stroškov smo v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja pripravili elaborate. Kljub povišanim stroškom ravnanja z odpadki občine cen odvoza odpadkov niso spremenile. Z racionalizacijo poslovanja in uporabo lastnih virov smo ocenjene stroške delno že uspeli zmanjšati. Sami in v sodelovanju z lastniki smo poiskali vire financiranja na nakup novih smetarskih vozil. S tem smo se izognili visokim stroškom najema dodatnih vozil, ki smo jih po ukinitvi pretovora nujno potrebovali za prevoz odpadkov do prevzemnikov. Izvedli smo dodatne ukrepe za optimizacijo dela. Trenutno likvidnost podjetja zagotavljamo s sredstvi iz preteklih let in prihodki tržnih dejavnosti, kar dolgoročno ni ustrezna rešitev. Lastniki bodo morali sprejeti odločitev, kako pokrivati stroške, nastale zaradi ukinitve pretovornega platoja, ter čim prej smiselno pristopiti k sprejemu cen na način, kot to določa državna uredba.

Pri ravnanju z biološkimi odpadki opozarjajo komunalci na nekaj težav. Kako so se odzvala gospodinjstva in kakšen je delež domačega kompostiranja?
Pred leti smo občanom ponudili možnost izvornega ločevanja bioloških odpadkov z dodatnim zabojnikom. Stanovalci večstanovanjskih objektov so avtomatično vključeni v sistem rednega ločenega zbiranja in odvoza bioloških odpadkov, medtem ko imajo stanovalci individualnih objektov možnost, da se sami opredelijo, na kakšen način bodo ločevali svoje biološke odpadke. Na območju Mestne občine Kranj z ločenimi zabojniki biološke odpadke zbira približno polovica stanovalcev v individualnih objektih, na območju ostalih občin, kjer je teh objektov manj, je odstotek uporabnikov manjši.

Opozoriti želimo na težavo pri predaji bioloških odpadkov prevzemnikom. Prevzemniki, ki imajo običajno kompostarno, ne sprejemajo ostankov mesa in živali, medtem ko ostali, ki imajo urejeno anaerobno stabilizacijo, te odpadke sprejemajo, neradi pa sprejemajo vrtne odpadke. Rešitev vidimo predvsem v tem, da bi komunalna podjetja, ki imajo urejeno malo kompostarno, sami lahko predelovali vsaj vrtne odpadke, kot so listje, trava, veje, cvetje in podobno. Žal pa se pri tem pojavijo težave pri pridobivanju potrebnih dovoljenj za male kompostarne.

V koliki meri se prebivalci zavedajo, da so odpadki surovina in da gre pri ravnanju z njimi za ravnanje z viri?
V našem podjetju velik pomen pripisujemo okoljskemu osveščanju in informiranju. Izvajamo vrsto aktivnosti, s katerimi želimo povečati okoljsko zavest prebivalcev. V ta namen smo pred leti zasnovali posebno akcijo Ločevanje je zakon. V okviru akcije redno objavljamo prispevke v lokalnih in krajevnih medijih, sodelujemo pri radijskih oddajah, dvakrat letno prebivalcem na dom pošljemo nove urnike rednega odvoza odpadkov. Izdali smo tudi že vrsto izobraževalnih gradiv o pravilnem ravnanju z odpadki, med njimi tudi abecednik odpadkov. Urejeno imamo posebno spletno stran o odpadkih, www.krlocuj.me. Sodelujemo pri raznih dogodkih, čistilnih akcijah in drugih okoljskih projektih, s čimer spodbujamo k pravilnemu ravnanju z okoljem. Poseben pomen pripisujemo tudi sodelovanju z vzgojno izobraževalnimi institucijami, organiziramo in vodimo tudi oglede zbirnih centrov za ločeno zbiranje odpadkov. Z vsem naštetim, a tudi z drugimi programi, nedvomno prispevamo k zavedanju prebivalcev, da so odpadki surovina in da je najboljši odpadek tisti, ki sploh ne nastane.

Katere spremembe v ravnanju z odpadno embalažo bi morali uvesti, da ne bi prihajalo do kopičenja odpadne embalaže? Kako urejate odnose s shemami?
Sodelovanje s shemami za ravnanje z odpadno embalažo je med letom potekalo brez večjih zapletov. Žal pa se konec leta večina komunalnih podjetij srečuje z istim vprašanjem, kam z ostalo embalažo in kako zagotoviti začasno skladiščenje. Da bi odvoz zbrane odpadne embalaže potekal nemoteno celo leto, bi moralo pristojno ministrstvo zagotoviti upravljanje in izvajanje celotnega cikla pri ravnanju z odpadno embalažo. Pridružujemo se mnenju Zbornice komunalnega gospodarstva, da je rešitev uvedba sistema ravnanja z odpadno embalažo z eno samo shemo, kot je bilo urejeno v preteklosti. V času, ko komunalna podjetja nismo imela težav z oddajo vse zbrane embalaže.

Težave so tudi zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov. Vaše podjetje skrbi za vzdrževanje cest in za pitno vodo.
Lani in letos je prišlo do več usadov in podorov zemlje, škode je za okrog 450.000 €. Dodatno smo poleg sanacije usadov in udorov večkrat intervenirati zaradi meteornih vod, ki je izpirala bankine, mašila kanalizacijo in vdirala v objekte.

Eden izmed naših najpomembnejših ciljev je zagotavljati uporabnikom zdravo, kakovostno in neoporečno pitno vodo. To dosegamo z rednim in načrtovanim pregledovanjem vodovodnega omrežja in objektov, doslednim odkrivanjem in odpravljanjem okvar ter stalnim nadzorom kakovosti pitne vode. V okviru projekta oskrba s pitno vodo na območju zgornje Save bo zgrajena ultra filtracija Bašelj, ki bo zagotavljala konstantno kakovostno pitno vodo v vseh vremenskih razmerah skozi celo leto. Prepričani smo, da naši uporabniki pijejo zdravo in kakovostno pitno vodo.

Naložbe v letu 2015
Trenutno je glavna naložba ureditev odvajanja in čiščenja komunalnih voda v porečju zgornje Save in na območju kranjskega in sorškega polja ter sočasna obnova vodovodnega omrežja. To je projekt Gorki, ki se izvaja na območju Mestne občine Kranj ter občin Šenčur in Naklo. V letu 2015 se bo končala večja investicija, in sicer izgradnja primarnega vodovoda Bašelj – Kranj in Zadraga – Naklo, vključno z izgradnjo ultrafiltracije na viru.

Večjih lastnih investicij v letu 2015 ne načrtujemo. Izjema so menjave stare opreme in vozil.