Rezultati raziskave |
 
Kar 99 odstotkov Slovencev in 95 odstotkov vprašanih Evropejcev je v raziskavi Eurobarometer o varstvu okolja dejalo, da jim varstvo okolja osebno veliko pomeni. Slovenci so kot tri najpomembnejše okoljske probleme izpostavili onesnaženost zraka (60 odstotkov), onesnaženost vode in naraščanje količine odpadkov (oboje 49 odstotkov). Evropejci so na prvo mesto prav tako postavili onesnaženost zraka (56 odstotkov), na drugo mesto onesnaženost vode (50 odstotkov), na tretje in četrto mesto pa so s 43 odstotki uvrstili naraščanje količine odpadkov in vpliv kemikalij in proizvodov za vsakdanjo rabo na zdravje.
 

V Sloveniji je 49 odstotkov vprašanih prepričanih, da posameznik lahko naredi več za varovanje okolja v svoji državi, v EU tako meni 43 odstotkov vprašanih. Večji delež vprašanih v Sloveniji kot v EU tudi meni, da imajo okoljske zadeve vpliv na njihovo vsakdanje življenje. V EU tako meni 35 odstotkov vprašanih, v Sloveniji pa 43 odstotkov.

Na vprašanje, kaj so v zadnjem mesecu naredili na področju varovanja okolja, je v Sloveniji 92 odstotkov vprašanih odgovorilo, da so ločevali odpadke, da jih je mogoče reciklirati, v EU je tako odgovorilo 72 odstotkov vprašanih. Porabo energije je v Sloveniji zmanjšalo 46 odstotkov vprašanih, v EU pa 52 odstotkov. V Sloveniji je porabo vode zmanjšalo 40 odstotkov vprašanih, v EU pa 37 odstotkov.

Varstvo okolja kot spodbuda za gospodarsko rast

Velika večina ljudi je prepričana, da lahko učinkovita uporaba naravnih virov in varstvo okolja spodbudita gospodarsko rast, stanje okolja pa lahko podobno kot gospodarstvo vpliva na kakovost njihovega življenja. Za učinkovito rabo naravnih virov se je v EU odločilo 79 odstotkov vprašanih, v Sloveniji pa 87 odstotkov, odgovor varstvo okolja je v Sloveniji izbralo 84 odstotkov vprašanih, v EU pa 74 odstotkov.

Vprašani v Sloveniji menijo, da bi tri najpomembnejše naloge na področju varovanja okolja v Sloveniji morale biti sortiranje odpadkov, da jih bo mogoče reciklirati (66 odstotkov), uporaba javnega transporta, kolikor je le mogoče (45 odstotkov), in zmanjšanje količin odpadne hrane (40 odstotkov).

Okoljski proizvodi imajo prednost

Večina Evropejcev je pripravljena spremeniti svoje nakupovalne navade in kupovati okolju bolj prijazne izdelke, vendar jih veliko meni, da nimajo dovolj informacij, hkrati pa ne zaupajo trditvam proizvajalcev o ekološki naravi izdelkov. Kot kažejo rezultati raziskave, bi bilo več kot tri četrtine anketirancev pripravljenih plačati več za okolju prijazne izdelke, če bi bili prepričani, da so izdelki dejansko okolju prijazni (77 %). Vendar le nekaj več kot polovica Evropejcev (55 %) meni, da so ustrezno obveščeni o vplivu izdelkov, ki jih kupijo in uporabljajo, na okolje.

Velika večina državljanov EU meni, da lahko z nakupovanjem okolju prijaznih izdelkov prispevajo k varovanju okolja (89 %, v Sloveniji 94 %) in da so ti izdelki tako učinkoviti kot navadni izdelki (74 %, 61 %). A hkrati veliko anketirancev meni, da uživanje hrane po izteku njenega roka trajanja ni varno (45 %, 43 %). To pomeni, da vsak dan velike količine užitne hrane pristanejo v smeteh.

Malo več kot polovica državljanov EU navadno zaupa trditvam proizvajalcev o okoljski učinkovitosti njihovih izdelkov (52 %, 51 %), vendar jih večina ne zaupa navedbam proizvajalcev o njihovi lastni okoljski učinkovitosti (54 %, 55 %).

V EU bi bili dve tretjini ljudi (66 %) pripravljeni plačati več za izdelek, če bi se garancija njegove zanesljivosti podaljšala na pet let. Več kot devet od desetih anketirancev tudi meni, da bi morala biti pričakovana življenjska doba izdelka označena (92 %, 94 %). Skoraj polovica vseh anketirancev se v preteklih 12 mesecih ni odločila za popravilo pokvarjenega izdelka zaradi previsokih stroškov popravila (47 %).

Raziskava je bila izvedena v 28 državah članicah Evropske unije. V njej je sodelovalo več kot 25 568 oseb iz različnih družbenih slojev in demografskih skupin. 

Vir: Raziskava Eurobarometra (september 2014, julij 2013)