Ravnanje z OEEO |
 
V mariborskem podjetju Gorenje Surovina kot partnerji sheme ZEOS predelajo vse gospodinjske aparate. Vendar pri razvoju reciklažne industrije v Sloveniji pričakujejo konkretno podporo države. Jure Fišer, direktor družbe Gorenje Surovina, pravi, da bi morala Slovenija sprejeti program spodbujanja razvoja reciklažne industrije in da bi moral takšen akt sprejeti državni zbor. Tako bi si odprli možnost, da Slovenija postane reciklažno središče v tem delu Evrope.
 
Jure Fišer; foto: Boštjan Čadej

Jure Fišer; foto: Boštjan Čadej

Gorenje Surovina kot največji izvajalec sheme ZEOS prevzema velik delež OEEO v predelavo. Kako uspešni ste pri prevzemu in predelavi OEEO v zadnjih treh letih, kakšen je trend na trgu in ali tudi vi opažate čedalje večjo moč sivega trga?
Gorenje Surovina beleži zadnja leta povečane količine zbrane odpadne električne elektronske opreme. Pri povečanju količin je največjo vlogo odigrala shema Zeos, ki z različnimi prijemi skrbi za funkcijo izobraževanja in ozaveščanja in ima dobro organizirano mrežo zbiranja. Povečane količine pa so tudi rezultat zbiralno ozaveščevalnih akcij po osnovnih šolah, ki jih izvajamo v sodelovanju s shemo Zeos.

V lanskem letu beležimo rahel padec pri prevzemu, kar pa je posledica izrednih razmer, in sicer požara na največji enoti Gorenje Surovina v Mariboru. Požar je uničil celoten center za predelavo OEEO. Prav tako je na količino vplivala gospodarska kriza in vedno več nelegalnih poti za zbiranje e – odpadkov. Posledično se je pričela kvaliteta vhodne opreme slabšati, saj je vedno več aparatov izropanih in uničenih. Kar zadeva trende pa ugotavljamo, da se počasi, ampak vztrajno povečuje količina zbrane OEEO. Izdelki se glede na pospešen tempo življenja hitro transformirajo v odpadke. Na nas je, da jih optimalno zberemo in kvalitetno predelamo.

V ravnanju z OEEO želi država doseči več reciklaže in predelave, saj OEEO obravnava kot surovino. Kakšne tehnološke možnosti in stopnjo predelave imate, kakšne zmogljivosti in za katere materiale je največje zanimanje?
Vsekakor je cilj vsakega podjetja, ki se ukvarja z reciklažo, najvišja možna stopnja predelave, kar pomeni pridobiti čim večji delež sekundarnih surovin. Sami v tem trenutku predelamo v celoti male in velike gospodinjske aparate, medtem ko se nadaljnja obdelava hladilno zamrzovalnih aparatov, slikovnih cevi, sijalk in OPBA izvaja v tujini. Največ zanimanja je za skupino malih gospodinjskih aparatov. Če sem še bolj natančen – za odpadne računalnike, ki vsebujejo zanimive sekundarne surovine in jih lahko plasiramo na trg.

Podjetja, ki se ukvarjajo z reciklažo, opozarjajo, da država, ki sicer spodbuja trajnostni razvoj in realizacijo hierarhije ravnanja z odpadki, nima programa načrtnega spodbujanja razvoja reciklažne industrije. Kakšne so vaše izkušnje?
V naši družbi smo mnenja, da država vzpodbuja trajnostni razvoj in hierarhijo ravnanja z odpadki zgolj na načelni ravni. Program vzpodbujanja razvoja reciklažne industrije bi bil nujen. Menim, da bi takšen akt moral sprejeti državni zbor, saj bi na podlagi programa vlada in ministrstvo morala uredbe spremeniti na način, da bi omogočala zagon reciklažne industrije. V tem trenutku vsaka sprememba zakonodaje zadeve še poslabša in s tem ni razvoja, ni novih virov energije in ni novih delovnih mest. Potrebujemo generalen akt, saj so velike težave tudi pri aktih lokalnih skupnosti, ki v okviru svojih pristojnosti ne omogočijo enostavne pridobitve potrebnih dovoljenj. Le urejena zakonodaja z življenjskimi pravili in hitri postopki nas lahko pomakne v krivulji navzgor. S programom, kako vzpodbuditi investicije in zmanjšati birokracijo, bi lahko postali reciklažno središče tega dela Evrope. Znanje in izkušnje imamo.

Nihanja cen surovin zelo vplivajo na trg ravnanja z OEEO. V kakšnem položaju ste letos?
Letos nismo v nič kaj zavidljivem položaju. Cene surovin so v primerjavi z lanskim obdobjem padle za več kot 10 %. Če k temu prištejemo še nelegalni trg, povečan obseg poškodovane in uničene zbrane OEEO, potem lahko s strani predelovalca vidimo, da je končno stanje na področju zbiranja in predelave slabše v primerjavi s predhodnimi leti, pa čeprav se količine večajo.

Znane so ocene, da bi lahko v Sloveniji zbrali večje količine OEEO, ki jih oddajo zavezanci na trg. Kaj bi morali storiti za večjo uspešnost pri zbiranju še posebej, ker je Slovenija pred novimi zahtevami glede zbranih količin na prebivalca?
Slovenija je pred novimi zahtevami glede zbranih količin na prebivalca, kar bo za vse deležnike težka naloga. Še vedno se ogromno OEEO odloži v naravi. S tem vplivamo na okolje, odpadki pa lahko tudi zagorijo, kar ima lahko dolgoročne posledice. Vedno več je tudi nelegalnih poti za zbiranje in predelavo e- odpadkov, kar vpliva na količino zbrane odpadne električne elektronske opreme. Potreben bo potreben preskok v miselnosti ravnanja s tovrstnimi odpadki. To lahko naredimo na eni strani z različnimi načini izobraževanja in ozaveščanja, na drugi strani pa je potrebno državljanom olajšati proces oddaje e – odpadka, ko ni več v uporabi.

Med zbrano OEEO je močan delež hladilno-zamrzovalnih aparatov, sijalk in drugih materialov, za katere pa v Sloveniji ni centra za obdelavo. Kakšne so možnosti, da bi te materiale predelali doma, ne pa izvažali?
Vsekakor bi Slovenija kot država morala imeti interes, da bi se vsi materiali, ki se trenutno vozijo na predelavo v tujino, predelali doma. Vendar gre za interes vseh deležnikov znotraj procesa zbiranja in predelave. Investicija za takšno predelavo namreč ni majhna, prav tako pa je pogojena s količino vhodnih e – odpadkov.

Največ strokovne pozornosti zahteva ravnanje s hladilniki in zamrzovalnimi napravami. Zakaj?
Gre za zelo delikatno skupino odpadkov, saj vsebuje hladilne pline v sistemu in izolaciji in jih je potrebno ustrezno odstraniti. Hladilniki in zamrzovalne naprave vsebujejo olja, ki jih je potrebno ustrezno odstraniti. Veliko lahko naredimo že na začetku in poizkušamo skrajšati logistične poti od izvora nastanka odpadka do predelovalca. Na ta način se izognemo morebitnimi poškodbam naprav in vplivamo na to, da se aparat pri predelovalcu ustrezno predela.

Kolikšen del vaših predelanih materialov lahko prodate doma?
Večino predelanih materialov prodamo doma, saj so prav stroški logistike z vsakim dnevom dražji. Prav tako želimo na ta način poskrbeti, da surovine ostanejo doma in s tem pripomoremo k rast slovenske industrije.