Obzorje 2020 | mag. Vanesa Čanji |
 
Obzorje 2020 v primerjavi s 7. Okvirnim programom ponuja številne poenostavitve, veljajo pa tudi enotna pravila za udeležence. Pomeni novo paradigmo okvirnih programov, saj pod eno streho združuje vse okvirne programe s področja raziskav in tehnološkega razvoja, inovacijskih aktivnosti programa za Konkurenčnost in inovacije (Competitiveness and Innovation Framework Programme – CIP) in aktivnosti, ki jih izvaja Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT). Osnovna značilnost programa je, da naj bi povezoval celotno inovacijsko verigo – od visoke znanosti do inovacij in njihove vpeljave na trg. Mag. Tone Sagadin iz svetovalnega podjetja AS Consulting je prepričan, da Obzorje 2020 malim in srednje velikim podjetjem ponuja dobre možnosti za financiranje raziskovanja in razvoja. Programi dajejo posebno pozornost trajnostnemu razvoju.
 
Tone Sagadin

Tone Sagadin

Drži, da Obzorje 2020 zares prinaša poenostavitve?
Drži, poenostavitve so očitne pri sistemu financiranja in načinu sodelovanja. Dejansko je prijaznejši do prijaviteljev. Sistem financiranja vsebuje le štiri točke. Razvojno-raziskovalne aktivnosti se financirajo 100 %, inovacijske aktivnosti 70 %, koordinacijsko-podporne akcije se financirajo 100 %, pavšalna režija je 25 % na direktne stroške. To je vse!

Če govorimo o Obzorju za mala in srednja podjetja, je za tiste, ki so že sodelovali v 7. OP, program poenostavljen in izboljšan. Za tiste, ki pa nimajo izkušenj, je sistem še zmeraj tako kompleksen, da priporočam sodelovanje s tistimi, ki imajo izkušnje. Majhna in srednja podjetja naj vložijo svoj tehnološki know-how, partnerji pa poznavanje evropskih pravil , »papirologijo«, poznavanje sistem ipd. To govorim iz izkušenj, saj se sicer podjetja v sistemu izgubijo.

Kako gosto je sito? Kakšne možnosti imajo naša podjetja, da bodo na razpisih uspešna?
Najprej naj pojasnim, kakšna so merila in kdo naj se prijavi. Osnovno pravilo je, da morajo biti uspešni projekti »beyond the state of the art«, torej nad tem, kar trenutno tehnološko obstaja v Evropi. Če rečem po domače, izmisliti si moraš nekaj novega. Drugi kriterij je, da mora imeti projekt evropsko dimenzijo. Razpisi v sklopu Obzorja so primerni za podjetja, ki imajo svoj R&R, tudi če nimajo formalno organizirane raziskovalne enote. Podjetje se mora vprašati: ali imamo kaj novega, česar v tehnološko-inovacijskem smislu na evropskem trgu še ni in je evropsko relevantno? Izkušnje kažejo, da je povprečni izplen prijav na evropskih razpisih približno 15 %, od 6 prijav je 1 uspešna. Ta rezultat velja tudi za Slovenijo, saj je v primerjavi z drugimi državami relativno uspešna. Vedeti pa moramo, da je konkurenca zmeraj hujša.

Vsi razpisi v okviru Obzorja 2020 niso enaki.
Seveda ne. En vidik razpisov so večji razvojno-raziskovalni projekti, kjer sodelujejo konzorciji na primer 10 partnerjev iz 5 evropskih držav. Pri takih projektih slovenskim podjetjem svetujemo, da imajo ambicije postati partnerji v projektnem konzorciju, ki ga vodi eden od vodilnih evropskih inštitutov. Če je podjetje na svojem področju tehnološko dobro, ima gotovo možnosti, da se s svojim specifičnim znanjem vključi. Mrežne organizacije, inštituti, fakultete, Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno podjetniška zbornica Slovenije in svetovalne organizacije imamo tu ključno vlogo, da taka podjetja vključimo v konzorcije. Menim, da se podjetja premalo obračajo zlasti na gospodarsko in obrtno zbornico. Koristno je tudi članstvo v grozdih in razvojnih mrežah. V Sloveniji imamo dva izredno močna instituta z vidika evropskih povezav – to sta Kemijski inštitut in Inštitut Jožef Stefan. Take institucije so gotovo najboljši korak v Evropo, saj že imajo razpredene svoje evropske mreže. Svetovalne organizacije imamo pregled nad razpisi in znanje, na podlagi katerega presodimo in podjetju svetujemo, ali velja investirati v razpisno prijavo.

Do malih in srednje velikih podjetij naj bi bilo Obzorje 2020 posebej prijazno.
Mislim, da je res. Za mala in srednja podjetja vključuje povsem nov instrument – inovacije v SME. Na te razpise se lahko prijavi tudi posamezno malo ali srednjeveliko podjetje. To je dobra priložnost za najbolj pogumne, ki ustrezajo danim kriterijem. Pogoji so zelo spodbudni, konkurenca bo pa izredno huda.

Ali je v Sloveniji kakšna kredibilna institucija, ki preverja projektne ideje in podjetjem svetuje, ali se jim lahko splača vložek v prijavo?
Nosilno ministrstvo v Sloveniji je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ki ima zelo dobro spletno stran Obzorje 2020 – tu je prvo okno v evropske razpise. Tu so nacionalni koordinatorji po posameznih področjih, ki dajejo splošne informacije o razpisih, hkrati podjetja tudi usmerjajo, kaj bi bilo zanje najprimernejše. Njihova vloga pa ni presojanje posameznih projektov. Za mala in srednja podjetja, ki imajo svoje raziskave in razvoj, nimajo pa potrebnih izkušenj, je smiselno, da se povežejo s tistimi, ki te izkušnje imajo. Te inštitucije jim lahko pomagajo pri presoji, koliko je njihov projekt aktualen z vidika uspešnosti na razpisih.

Koliko resursov mora podjetje minimalno nameniti za potencialno uspešno prijavo na evropski razpis?
Z vidika podjetja morajo biti zagotovljene vsaj tri zadeve. Prva je podpora vodstva, »da se to gremo«. Pomembno je, da prijava na razpis ne temelji le na pobudi razvojnikov. Drugo, v podjetju mora biti nekdo usposobljen na taki ravni, da se lahko pogovarja s partnerji. Iz izkušenj lahko svetujem, naj podjetje zadolži nekoga iz razvojnega oddelka, da en dan v tednu spremlja razpise. To je tretji pogoj in je minimum, da ima podjetje pregled nad sceno in da se bo lahko pogovarjalo z inštituti. Razvojni vložek je odvisen od projekta. Minimum je, da se firma ukvarja z razvojem, da ima ekipo, ki dela na razvojnih projektih, in da ima osebo, ki se specializirano ukvarja z razpisi. Razvojni del opravi razvojna ekipa, finančni del pokrijejo finance, zunanji svetovalci pa pomagajo pri vključevanje v evropske mreže in pri prilagoditvi projektne ideje podjetja pogojem razpisa. Pogosto se slednji del premalo poudarja. Zelo redko je projektna ideja podjetja že v izhodišču povsem primerna razpisnim zahtevam.

Kako je s časovnimi okviri?
Postopki so relativno dolgi. Poglejmo primer malega ali srednjega podjetja, ki je z vidika evropskih razvojnih razpisov povsem na začetku. Začne tako, da temeljito pregleda spletne strani. Zelo koristno je obiskati informativne dneve, ki se organizirajo na relevantnih področjih, šele nato lahko konkretno stečejo procesi v podjetju.

Poglejmo konkreten primer. Najava razpisa za mala in srednja podjetja je bila decembra. Dejansko se je odprl marca letos, roki prijave za ta razpis bodo junija, septembra in decembra. Za velike razpise je skrajšani rok za razpisno proceduro osem mesecev. Če je bil razpisni rok marca, bo do konca leta evropska komisija obravnavala prijave – 5 mesecev za ocenjevanje in 3 mesece za pogajanja in pripravo pogodb. To je skrajšani rok. Realno se bodo projekti iz Obzorja 2020 začeli izvajati konec letošnjega leta.

Kar zadeva finance, pa velja izpostaviti dva aspekta. Gre za relativno velike zneske financiranja raziskav in razvoja. Pogoji financiranja so ugodni, saj predvideva avansiranje. Slabši del zgodbe je to, da je konkurenca izredno huda in da je težko priti zraven. Ko si pa enkrat notri kot del projektnega konzorcija in si uspešen, te povabijo k naslednjem projektu in tako se nadaljuje. Ker se je nova finančna perspektiva šele začela, priporočam razvojno ambicioznim firmam, da se dela lotijo takoj. Če ima podjetje razvojne ambicije, potem se mu splača vložiti v pripravo projekta, saj brez tega vložka ne gre. Ne gre pa spregledati, da so tudi neuspešne prijave za podjetje dobra šola.

Kdaj se velja povezati s svetovalnim podjetjem?
V samem začetku. Najprej se sestanemo, da nam podjetje predstavi svojo razvojno strategijo in ključne razvojne projekte. Na podlagi teh informacij pripravimo shemo, ki prikazuje najprimernejše evropske programe – od bolj zahtevnih do manj zahtevnih, čezmejnih programov ipd. in kje se lahko vključijo v slovenske razpise.

Kakšen pomen program daje trajnostnemu razvoju?
To je ena izmed ključnih prioritet programa. Prvič, to je ena izmed horizontalnih prioritet, ki jo mora vsebovati vsak prijavljeni projekt. Poenostavljeno rečeno, to komponento moraš vključiti, ne glede na to, kaj delaš. Eksplicitno je trajnostni razvoj opredeljen kot področje v tretjem stebru – družbeni izzivi, kjer so štiri področja, ki so tako ali drugače nanašajo na trajnostni razvoj: varna prehrana, trajnostno kmetijstvo in biogospodarstvo; varna, čista in učinkovita energija; pameten, okolju prijazen integriran promet ter podnebni ukrepi, učinkovitost virov in surovin. Torej so s področja trajnostnega razvoja možnosti za podjetja izredno široka, ne gre pa spregledati niti programa za energetsko učinkovite zgradbe. Malim in srednjih podjetjem svetujem, da ne spregledajo razpisov s področja ekoinovacij.

—-

Aktivnosti programa Obzorje 2020

  • Krepiti odličnost znanosti in raziskav EU z namenskim proračunom preko 24 milijard EUR. Sredstva bodo zagotovila spodbudo vrhunskim raziskavam v Evropi, vključno s spodbujanjem najkvalitetnejših raziskav, ki jih financira Evropski raziskovalni svet (ERC).
  • Krepiti vodilno vlogo industrije na področju raziskav in inovacij. Proračun za to področje znaša preko 17 milijard EUR. Na tem področju se pričakuje večje naložbe v ključne tehnologije, omogočanje boljšega dostopa do kapitala in spodbude za mala in srednje velika podjetja.
  • 31 milijard EUR je namenjenih ključnim družbenim izzivom, oziroma reševanju družbenih vprašanj, ki so povezana s socialno in ekonomsko krizo v Evropi, podnebnimi spremembami, trajnostnim razvojem mobilnosti in prometa, varnostjo v družbi, dostopnostjo do obnovljivih virov, zagotovitvijo preskrbe z varno hrano, pomenom evropske kulturne dediščine ter za spopadanje z izzivom staranja prebivalstva.
Tabela: Indikativni proračun za posamezna partnerstva za obdobje 2014–2020 v mio EUR. Vir: Evropska komisija

Tabela: Indikativni proračun za posamezna partnerstva za obdobje 2014–2020 v mio EUR. Vir: Evropska komisija