Centri ponovne uporabe | mag. Vanesa Čanji |
 
Dr. Marinka Vovk, direktorica in raziskovalka, je pionirka socialnega podjetništva v Sloveniji in to na področju, ki ni le modni trend, marveč je prihodnost. Prva v Sloveniji je začela ustanavljati centre ponovne rabe in konkretno, aplikativno dokazovati, da so odpadki vir. Še več – prepričana je, da bi lahko Slovenija postala vzorčni primer pri ravnanju z odpadki kot viri. Njen Center ponovne uporabe odpadkov je prvo registrirano socialno podjetje v Sloveniji, novi pa rastejo. Vendar… Širitev mreže centrov po Sloveniji bi lahko potekala hitreje. Dr. Marinka Vovk pa je z njihovim Tehnološkim centrom za aplikativno tehnologijo lani presenetila tudi z najpodjetniško idejo – z Mobilno aplikacijo 3R.
 
Marinka Vovk

Marinka Vovk

Kako ocenjujete ozaveščenost gospodarstva in prebivalcev Slovenije, da so odpadki vir? Kje vidite ključne pozitivne premike v zadnjih letih? Izzivi?
Gospodarstvo je že precej ozaveščeno, ker so odpadki tudi strošek, če se z njimi ne ravna pravilno. To seveda gospodarstvo zelo dobro ve, zato mnogi uporabljajo svoje odpadke (in druge) kot vire, zato pridobijo OVD in s tem postanejo konkurenčni. Izziv je vsekakor v tem, da odpadek prepoznamo kot uporabno surovino, zato je prvi pogoj izvorno ločevanje. V prihodnje ima industrijska simbioza pomembno vlogo tudi zaradi razbremenitve stroškov gospodarstva in iskanja novih inovativnih produktov.

Akterji na trgu odpadkov tudi v reviji EOL opozarjajo na številne sistemske pomanjkljivosti. Tudi s pristojnega ministrstva je bilo slišati pobude, da bi veljalo razmisliti o korenitejših sistemskih spremembah. Kako vi ocenjujete uspešnost sistema ravnanja z odpadki v Sloveniji – od delitev na vrste odpadkov, odgovornosti, do ravnanja z njimi?
Pri nas imamo v osnovi enako zakonodajo kot v EU. Razlika je v tem, da se pri nas ne izvaja in se zato še nikoli ni nič zgodilo. Zato to postane navada in nič čudnega ni, če je trajalo več kot 10 let, da je zaživelo ločeno zbiranje. Pa ne s predpisanim sistemom »zbiralnice«, te so še danes problem, ampak s poenostavitvijo sistema »od vrat do vrat«. Torej, potrebujemo življenjske predpise, ki jih bo enostavno izvajati v praksi, ne pa komplicirane in strožje od naprednih evropskih držav. V tujini praktično vse evropske države izvajajo podoben sistem ravnanja z odpadki kot pri nas, le da se pri njih, tudi zaradi razvite prakse, v resnici spoštuje prednostni red. Pri nas pristojno ministrstvo ne bi smelo dovoliti, da se lahko čisto vsak »spozna« na odpadke, pri čemer zato še vedno 30 % preveč odpadkov odložimo.

Kako bi morala reagirati stroka?
Absolutno bi morala stroka odločati o pravih rešitvah. Vemo pa, da pogosto ni tako. Odpadkov v Sloveniji je ravno za eno ulico v New Yorku in delati takšne scene se mi zdi prav smešno. Ključno je izvorno ločevanje. To obvlada vsa Slovenija, kar dokazuje statistika. A odpadkov potem res ne znamo uporabiti kot virov? Tukaj je druga zgodba, ki se lahko konča, saj vsak, ki pozna masne bilance, natančno ve, kaj in koliko virov imamo in koliko razpoložljivih kapacitet. Resnična zavzetost za rešitev težav, ki so posledica večletnih razmer, je rešljiva tako, da pristojni minister pokliče na sestanek vse odgovorne za stanje in jim določi rok za rešitev. Če ne pridejo z rešitvijo, jih naj zamenja. Pa saj ne odkrivamo tople vode! Stroka natančno ve, kako je potrebno ravnati z odpadki, vsi ostali bodo pač počeli kaj drugega. Torej ni treba izgubljati časa z velikimi spremembami. Zakonodaja naj se realno novelira in se izvaja. Posloviti se bo treba od odlaganja, to je dejstvo, za vse ostalo pa je veliko priložnosti.

V zadnjih letih so bili opazni vaši projekti, kot sta rumena vreča in mobilna ekološka klinika, s katerimi ste vnesli nov veter. Kakšni so bili rezultati, katere ključne premike želite doseči z drugimi projekti s področja odpadkov?
Ravno zaradi majhnosti Slovenije in sorazmerno majhne količine odpadkov bi lahko bili vzorčni primer za uporabo odpadkov kot virov. Slovenija je naša država in vsak strokovnjak ali znanstvenik je dolžan narediti nekaj, da postanemo pozitivno prepoznani. Zato sem z idejo »rumena vreča«, ki smo jo testirali v Slovenskih Konjicah, dokazala, da je mogoče hitro, enostavno in učinkovito izboljšati ločeno zbiranje odpadkov. Največji uspeh je ravno v tem, da med ostankom odpadkov praktično ni odpadne embalaže. Tiste lokalne skupnosti, ki so sodelovale z Okoljsko raziskovalnim zavodom, so upoštevale celotno metodologijo in imajo izvrstne rezultate. Nekateri so se lotili tega nekoliko manj zavzeto. Rezultati so temu primerni. Dejstvo je, da je sistem učinkovit in da doslej še ni drugega sistema, ki bi bil bolj uspešen. S to idejo mi je uspelo, tako da se je Slovenija tako rekoč v 3 letih uvrstila med uspešne države na področju ločenega zbiranja odpadkov. Danes naš sistem uporablja 175 lokalnih skupnosti. Število še narašča.

Ali je s to idejo povezan vaš projekt ponovne uporabe?
Leta 2009 sem z idejo »ponovna uporaba« prepričala direktorja OKP Rogaška Slatina mag. Bojana Pirša. Omogočil nam je možnost testne izvedbe tega postopka, ki ga še ni izvajal nihče v Sloveniji. Ni skrivnost, da je prav OKP Rogaška Slatina prva uvedla sistem »od vrat do vrat« leta 2007. Morda se danes zdi komu samoumevno, ampak vodstvo OKP je že takrat v praksi izvajalo prednostni red ravnanja z odpadki, saj je leta 2010 na lokaciji zbirnega centra Tuncovec odprl vrata prvi Center ponovne uporabe v Sloveniji. Takrat večina ljudi sploh ni vedela, kaj delajo takšni centri, saj je bila to novost za Slovenijo. CPU Rogaška Slatina je obiskala domala vsa Slovenija. Začeli smo v mobilni hali ob pomoči Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter ESS, usposabljali 10 lokalnih težje zaposljivih in zaposlili 3 osebe. Še danes vzgledno sodeluje OKP Rogaška Slatina, saj uporabne izdelke obiskovalci oddajo v CPU, ostale odpadke razvrstijo v zbirnem centru. Le malokdo ne zavije najprej v CPU, kajti občani so v teh letih spoznali prednosti ponovne uporabe. Tudi Občina Rogaška Slatina pomembno prispeva k razvoju dejavnosti v CPU. Leta 2011 se nam je uspelo vključiti v veliko mednarodno mrežo RREUSE s sedežem v Belgiji. Tako smo prvi v Sloveniji kot nosilec mreže, v katero je trenutno vključenih 9 CPU ( Rogaška Slatina, Tepanje –Slov. Konjice, Vojnik, Velenje, Trebnje, Kranj, Tržič, Ljubljana, Ormož ). Mreža deluje v sklopu projekta USE REUSE, ob sofinanciranju Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter ESS. Nove vključitve v mrežo CPU potekajo z uporabo naše licence, saj je CPU zaščitena blagovna znamka, s čimer bomo dosegli visoko kakovost, kot jo zahteva RREUSE mreža. Tukaj je naša odgovornost, zato novim interesentom nudimo strokovni in tehnični know-how, kar bo pripomoglo k razvoju socialnega podjetništva v posameznih lokalnih okoljih.

Kakšno podjetje je Center ponovne uporabe?
Kot je razvidno iz uradne evidence, je prav Center ponovne uporabe prvo registrirano socialno podjetje v zgodovini Slovenije in dejavnost centrov poteka po načelih socialnega, torej družbeno koristnega podjetništva. V 4 letih smo tako odprli 9 CPU, omogočili 16 novih zaposlitev, od tega 7 težje zaposljivim. Dokazali smo, da je ponovna uporaba svetovni trend in da je mogoče izvajati prednostni red ravnanja z odpadki v praksi, saj je ponovna uporaba pomembnejša od recikliranja. Kot socialno podjetje tipa B izvajamo družbeno koristno delo in usposabljamo ter zaposlujemo težje zaposljive. Dejavnost ima okoljske, socialne in ekonomske učinke. Za izvajanje te dejavnosti smo pridobili tudi OVD. Trenutno pripravljamo zasnovo za REUSE opremo knjižnice v Ormožu, ki se bo konec poletja preselila v vrtec. V njem je bilo veliko lesene opreme, ki jo bomo inovativno predelali v design kose pohištva in bodo dali funkcionalno vlogo v posameznem prostoru. Na ta način se bodo uporabili vsi »odpadki«, poleg tega imajo ljudje zaposlitev. Ključno je spoznanje Občine Ormož in vodstva Knjižnice, da želijo sodelovanje lokalnega CPU Ormož, saj bo knjižnica povsem drugačna. Bo trendovska in hkrati primer najboljše prakse, da je nek izdelek mogoče znova uporabiti.

Ste zmagovalka Najpodjetniške ekoideje 2013 – Mobilna aplikacija 3R, ki ima mednarodne ambicije. Kako široko je že uporabljana v Sloveniji?
Aplikacija ima velik odmev v tujini, kar nas je presenetilo, saj zaradi slovenske baze podatkov tega nismo pričakovali. V osnovi aplikacija ponuja natančno to, kar vsakdo potrebuje. Je enostavna za uporabo in praktična. E storitve so pritegnile tujce zaradi idejne zasnove, zato nas čaka še prenos v tujino. Kreativna vodja Mojca Krajnc je v grafični zasnovi ujela pristnost, ki jo aplikacija nudi, zato je veliko bolj priljubljena kot klasične aplikacije. V Sloveniji aplikacijo uporablja 25 lokalnih skupnosti. Število narašča. Aplikacija nudi prav vse, kar se zahteva od izvajalcev javnih služb in lokalnih oblasti – omogočiti uporabnikom možnost preprečevanja, ponovne uporabe in recikliranja odpadkov, najti zbirne centre in centre ponovne uporabe, fotografirati odpadek in ga s klikom poslati v bazo, anonimno prijaviti nepravilno ravnanje z odpadki v naravi in podobno. Sodoben način življenja zahteva sodobno in privlačno informiranje uporabnikov in prav to so visoko ocenili tujci.

Orjete ledino na področju socialnega podjetništva. Kako plodno je slovensko okolje za tovrstne premike? Koliko ima še širitvenih potencialov – kaj kažejo številke?
Socialno podjetništvo je v tem času, ko gre za krizo vrednot, edina oblika podjetništva, ki lahko zaživi v lokalnem okolju in omogoči nove zaposlitve. Tudi tistim, ki nimajo enakih možnosti na trgu dela, to so starejši, mlajši, prvi iskalci zaposlitve, invalidi, dolgotrajno brezposelni… S širitvijo mreže Centrov ponovne uporabe smo ob sodelovanju lokalnega okolja, občin in izvajalcev javnih služb, dokazali, da lahko s sodelovanjem damo življenje starim, zapuščenim prostorom, novo življenje lokalnim iskalcem zaposlitve ter težje zaposljivim. Hkrati iščemo nove tržne niše, zmanjšujemo odpadke in inovativno obnovimo izdelke, ki bi sicer bili odpadek. Po našem planu bomo letos pomagali vzpostaviti 6 novih socialnih podjetij, ki bodo izvajale dejavnost z uporabo naše blagovne znamke. Splošno poznavanje socialnega podjetništva je v Sloveniji še na nizki ravni, čeprav se veliko govori o njem. V tujini nimajo povsod zakona in strategije, pa vseeno vzorno izvajajo socialno podjetništvo. Pri nas je potrebno sprejeti resno zavezo, da se socialno podjetništvo spodbuja na vseh ravneh. Le tako se lahko pričakuje sprememba, ki je nujna za izboljšanje obstoječih razmer.