Finančna jamstva |
 
Več komunalnih podjetij v Sloveniji že nekaj časa opozarja – ta problem je v decembrski reviji EOL nakazal tudi Branko Ravnik – da bi moralo Ministrstvo za okolje in prostor spremeniti določilo o finančnih jamstvih. Ni nesprejemljiva samo višina, upravljavci odlagališč, med njimi mag. Egon Stopar, direktor Komunalno stanovanjske družbe Ajdovščine, so kritični tudi do oblike finančnega jamstva. Celotna ureditev s finančnimi jamstvi zahteva temeljite spremembe, saj se bo tako lažje reševala problematika odlagališč za odpadke.
 
Egon Stopar

Egon Stopar

Pred prazniki je bila sprejeta sprememba uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih. Nekdanji državni sekretar na MKO je v reviji EOL izjavil, da so glavni problem finančna jamstva in da bi bilo treba to področje urediti drugače. Kako?
Glede finančnih jamstev sta dva problema, na katera opozarjamo upravljavci odlagališč. Najprej višina finančnega jamstva, ki je po naši oceni previsoka in nerealna. Izračun je narejen na podlagi priloge 9 Uredbe o odlaganju odpadkov (UL RS, št. 61/2011), ki za osnovo jemlje celotno nezaprto površino odlagališča. Poleg tega je izračun za obdelavo izcednih vod narejen na nerealnih predpostavkah in ne upošteva vseh dejanskih vplivov: odtekanja vode, izhlapevanja, sušenja, upoštevanja dejanskih stroškov, kjer so znani … Zato je astronomsko visok strošek glede na dejansko stanje, posledica tega je nesprejemljiva višina finančnega jamstva in bančne garancije ali zavarovalne police ni mogoče pridobiti, ker so zmožnosti zavarovalnic omejene, banke pa nezainteresirane. To se dogaja že več kot trideset let.

In drug problem?
Po uredbi so mogoče različne oblike finančnega jamstva, ki pa v glavnem za javna podjetja niso izvedljiva. Najprej zavarovalna polica. Ni je mogoče dobiti, ker so slovenske zavarovalnice sposobne zavarovanja le do 500.000 EUR. Izračunana finančna jamstva pa se gibljejo od 2.000.000 EUR navzgor. In namenski depozit. Javna podjetja nimajo na razpolago tako visokih prostih sredstev, kot je zahtevana višina finančnega jamstva. Bančna garancija: javna podjetja bančne garancije skoraj ne morejo dobiti zaradi zahtev bank po garanciji, ki jo zagotovi občina ali hipoteka na premoženje javnega podjetja. Za obe možnosti pa velja, da jih po ZFO ni mogoče izvesti zaradi neusklajenosti trenutne zakonodaje. Komunalna podjetja ne morejo dati hipoteke na objekte, ki jih uporabljajo za izvajanje javne službe. O poroštveni izjavi upravljavca pa je stališče Ministrstva za finance, da taka zagotovitev ni mogoča, kar je povzel tudi ARSO.

Kaj predlagate?
Za rešitev problema obstaja več možnosti, ki pomenijo ustrezno rešitev za okolje in stroške ravnanja z odpadki. Pri izračunu finančnega jamstva naj se upoštevajo realna dejstva in s tem dejanski stroški za posamezne postavke v okvirih, ki jih omogoča Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih. Kot oblika jamstva naj se sprejme poroštvena izjava lastnika javnega podjetja, upravljavca odlagališča, ki je v popolni javni lasti, v lasti občine ali/in države.

Za vaše odlagališče Dolga Poljana je ARSO zavrnil izdajo OVD, rešitve še ni. Zakaj ne?
Glavni razlog zavrnitve je finančno jamstvo. Naredili smo izračun, ki upošteva realno stanje, in prišli do bistveno nižje vrednosti, kot jo je izračunal ARSO. Na odločitev smo se pritožili in še vedno aktivno delamo na tem, da pridobimo OVD.

Tudi na vašem odlagališču se kopiči odpadna embalaža, med drugim odpadne sveče. Ali sheme niso zagotovile odvoza odpadne embalaže? Kaj bi morali spremeniti v sistemu ravnanja z odpadno embalažo?
Stanje odvoza ločeno zbrane odpadne embalaže in odpadnih sveč je izredno problematično. Družbe za odpadno embalažo ne opravljajo svoje naloge, zato se v našem zbirnem centru odpadki kopičijo in nam povzročajo še dodatne stroške. Glede na vse, kar se dogaja v zadnjih letih, bi bila po mojem mnenju za našo državo verjetno najboljša rešitev državno podjetje.

Kaj za vašo dejavnost pomeni »biološka uredba« oziroma kako ste uredili prevzem in predelavo bioloških odpadkov? Lani novembra ste se odločili, da občani lahko brezplačno odlagajo klavnične odpadke. Zakaj?
Področje ravnanja z biološkimi odpadki je še precej nedodelano, zato skoraj vsak izvajalec to dejavnost izvaja po svoje. Odločili smo se, da zadevo rešujemo s čim gostejšo mrežo zabojnikov za gospodinjske biološke odpadke, ki jih postavljamo na ekoloških otokih in zbirnih mestih. Rezultati so dobri, zato nameravamo s tem nadaljevati. Tako zbrane odpadke smo oddajali pooblaščenemu prevzemniku. Za brezplačno oddajo klavničnih odpadkov smo se odločili zato, da bi občanom omogočili pravilno oddajo teh odpadkov in zmanjšali oziroma preprečili njihovo odlaganje v zabojnike za biološke odpadke oziroma celo zabojnike za ostanek komunalnih odpadkov. Rezultati so dobri.

Kakšne rezultate ste dosegli pri zbiranju ločenih frakcij leta 2013? Kako je uspela nagradna igra »Odpadke ločuj in okolje varuj«?
Rezultati so zelo dobri, kar nam na žalost trenutno dela veliko težav, saj se ti odpadki kopičijo v našem zbirnem centru. Odpadne mešane embalaže smo zbrali 60 % več kot leta 2012, papirja in papirne embalaže 35 % več, prav tako smo zbrali tudi več drugih ločenih frakcij.

Akcija »Odpadke ločuj in okolje varuj«, s katero smo zbirali OEEO, je bila uspešna in jo bomo z veseljem ponavljali.

Lani ste se morali ukvarjati tudi s problemom mikrobiološke oporečne vode v vaških vodovodih. Kako boste dolgoročno reševali problem oskrbe s pitno vodo v občini?
Na tem področju aktivno sodelujemo z občinama in urejamo obdelave vode na vseh vaških vodovodih, ki bodo predvidoma ostali samostojni. Drugje pa si prizadevamo za navezavo krajev na javno vodovodno omrežje.

Lani ste se v komunalnih podjetjih veliko ukvarjali s cenami. Kako ste uskladili politiko cen komunalnih storitev v svoji občini? Kaj bo pokazala poslovna bilanca?
S 1.3.2013 smo po desetih letih sprejeli nove cene. Zaradi mnogih dejavnikov, kot so slabo stanje lokalnega gospodarstva, prepoved odlaganja odpadkov, logistične težave s kopičenjem ločenih frakcij, je poslovanje zelo oteženo in v tem trenutku še težko predvidevamo, kakšna bo bilanca.

Načrti v letu 2014?
Za oskrbo s pitno vodo bomo obnovili javno vodovodno omrežje in hišne priključke, za odvajanje odpadnih voda intenzivno priključevali nove uporabnike, pri čiščenju odpadnih voda pa prevzemali nove čistilne naprave. Glede ravnanja z odpadki načrtujemo pridobitev okoljskih dovoljenj za obdelavo in odlaganje odpadkov. Vse je že v proceduri. Stalno bomo izboljševali infrastrukturo in logistiko za ločeno zbiranje odpadkov in intenzivno izvajali izobraževanje uporabnikov. Močno upamo, da nam bo letos uspelo občini Ajdovščina in Vipava prepričati o vzpostavitvi občinskega/medobčinskega komunalnega inšpektorata.