Med komunalnimi podjetji |
 
Komunalno podjetje Logatec, kjer je dr. Boštjan Aver vršilec dolžnosti direktorja, je med tistimi v državi, ki mu ni lahko. Ne le zaradi dolgoletne zamrznitve cen, pač pa zaradi nekaterih nujnih naložb. Medtem ko že potekata gradnja in prenova čistilne naprave – prejšnja je bila premajhna – ne vedo, kaj bo z odlagališčem Ostri vrh. Lani so ga morali zapreti, nato so zaprosili za OVD, a ker ARSO še ni odgovoril, ne vedo, ali bo sploh še smiselno vlagati v ureditev odlagališča. Sicer pa tudi v Logatcu komaj čakajo, da se bo uredil sistem z odpadno embalažo.
 
dr. Boštjan Aver

dr. Boštjan Aver

Komunalna podjetja so v lanskem letu doživljala precejšnje pretrese zaradi problemov s cenami komunalnih storitev zaradi težav pri prevzemanju odpadne embalaže in nejasnosti pri nastajanju Uredbe o ravnanju s komunalnimi odpadki. Kaj je najbolj vplivalo na poslovanje podjetja in kako ste se v občini odločili glede cen?
Cene komunalnih storitev so za storitve ravnanja s komunalnimi odpadki veljale že od leta 2002, od leta 2005 pa za storitve oskrba s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode. To je bilo za poslovanje bistveno. Cene nam, razen za storitev oskrba s pitno vodo, nikakor niso pokrivale vseh stroškov izvajanja storitev. Objava Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012), ki je hkrati pomenila prekinitev »zamrznitve« cen komunalnih storitev, je bila zato dobro sprejeta.

Takoj po znanih finančnih podatkih za leto 2012 smo pristopili k izdelavi elaboratov za oblikovanje cen, v katerih so bili predstavljeni izračuni cen za izvajanje vseh komunalnih storitev, s katerimi bi pokrili vse predvidene stroške. Občinski svet Občine Logatec je cene potrdil na svoji redni seji v mesecu aprilu, uporabljati pa smo jih začeli 1. maja 2013. Ker so se cene za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode in za ravnanje s komunalnimi odpadki precej povečale, je občinski svet sprejel še dodaten sklep. Cene za gospodinjstva se subvencionirajo iz občinskega proračuna do višine, ki občanom zagotavlja, da se mesečni računi komunalnih storitev ne bodo povišali.

Kakšne rezultate ste dosegli pri zbiranju odpadkov leta 2013? Kaj kažejo trendi pri količinah odloženih odpadkov in kako ste uspešni pri ločenem zbiranju odpadkov?
Leta 2013 se je spustila meja odloženih mešanih komunalnih odpadkov pod 100 kg na prebivalca. Trend odloženih mešanih komunalnih odpadkov vseskozi pada, količina se je v primerjavi z letom 2001 zmanjšala za petkrat. Pri sekundarnih frakcijah so količine mešane komunalne embalaže od leta 2001 počasi naraščale, po uvedbi individualnega sistema od vrat do vrat leta 2009 pa sunkovito, zdaj se trend umirja. Pri stekleni embalaži trend počasi raste, pri papirnati embalaži pa od leta 2006 upada. Menimo, da smo pri ločevanju odpadkov uspešni, vsekakor pa bo potrebno nadaljnje ozaveščanje.

V občini ste že pristopili k zagotavljanju ččenja komunalnih odpadnih vod v malih komunalnih čistilnih napravah. Kaj opažate?
Leta 2012 oziroma z dopolnitvijo leta 2013 je Občinski svet občine Logatec sprejel Pravilnik o dodeljevanju nepovratnih finančnih sredstev za nakup malih komunalnih čistilnih naprav do 50 PE. Namen subvencioniranja nakupa je spodbujanje varstva okolja, da bi se zmanjšalo onesnaževanje s komunalnimi odpadnimi vodami. Upravičenci so fizične osebe s stalnim prebivališčem zunaj aglomeracij v občini Logatec, torej tisti, ki imajo vgrajeno MKČN po 1. januarju 2010 in ne bodo imeli zagotovljenega odvajanja komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo. Upravičencem se dodelijo finančna sredstva v višini 150 EUR/PE oziroma največ 50 % vrednosti upravičenih stroškov nakupa MKČN. Do leta 2017, ko bo treba odpraviti greznice, bo v občini okoli 650 lastnikov stavb, ki bodo morali vgraditi MKČN.

V zadnjih letih v občini upada delež izgub vode v vodovodnem sistemu. Kako ste to dosegli in kakšne načrte imate pri oskrbi občanov s kakovostno vodo?
V obdobju od leta 2000 do leta 2010 se je intenzivno izvajala obnova vodovodnih sistemov, v naselju Logatec smo v sistem vključili tudi nove vodne vire, kar je pomenilo zmanjšanje izgub na 17 %. Ugotavljamo, da so zaradi splošne gospodarske krize in prenosa gospodarske javne infrastrukture v občinske knjige obnove omrežja zastale. To se pozna tudi pri vodnih izgubah, saj so se nekoliko povečale. K povečanju količine vodnih izgub prispeva tudi suša. Na manjših sistemih v sušnih obdobjih opazimo povečan odvzem na sistemu, ki gre predvsem na račun neavtorizirane porabe oziroma nepooblaščenega odvzema iz hidrantov. V prihodnje se načrtuje postavitev 1000 m3 vodohrana in dograditev povezav posameznih vodovodnih sistemov v občini s sistemom v občini Postojna. Pričakujemo pozitivno odločbo pristojnega ministrstva, tako da se bo investicija financirala s sredstvi iz kohezijskih skladov.

Ta težava z vodami pa ni edina. Tudi vaša čistilna naprava je za potrebe občine premajhna. Kdaj načrtujete prenovo in kako jo boste financirali?
Obstoječa čistilna naprava Logatec je preobremenjena, saj je bila projektirana za 4.000 PE. Obratovati je začela ob koncu sedemdesetih let prejšnjega stoletja, od tedaj se je prebivalstvo občine več kot podvojilo, čistilna naprava pa ni povečala kapacitet. Leta 2005 je bil izveden projekt rekonstrukcije in nadgradnje čistilne naprave na 14.900 PE, ki naj bi zadostoval za obremenitev za nadaljnjih trideset let. Poleg povečanja kapacitet obremenitve se je predvidela tudi nadgradnja čiščenja z membransko tehnologijo, ki bo zagotovila terciarno čiščenje odpadnih komunalnih vod. Vrednost investicije je bila ocenjena na več kot 4 milijone EUR, zato se je rekonstrukcija vključila v projekt »Čista Ljubljanica«. Naša občina je, skupaj s še sedmimi občinami porečja Ljubljanice, podala vlogo za pridobitev sredstev Kohezijskega sklada. Leta 2011 je bila vloga potrjena, kar je prineslo sofinanciranje čistilne naprave v višini 89 % celotne investicije iz Kohezijskega sklada in državnega proračuna, preostali delež je zagotovljen iz občinskega proračuna. Po uspešno izvedenem javnem razpisu se je v drugi polovici leta 2013 začela gradnja rekonstrukcije čistilne naprave. Investicija naj bi bila s poskusnim obratovanjem končana do konca leta 2015.

Kako so občani sprejeli odgovornost do odlaganja bioloških odpadkov in kompostiranja? Na kaj opozarjajo vaše izkušnje?
Ločevanje bioloških odpadkov v občini Logatec se je skupaj z ozaveščanjem začelo že leta 1999. Najprej je bil organiziran odvoz v naselju Logatec in se postopoma širil tudi na preostala naselja. Z novo uredbo o cenah, ko smo maja 2013 začeli to storitev zaračunavati, smo zaznali le rahel upad oziroma odpoved te storitve. Gospodinjstva v individualni gradnji so sistem dobro sprejela in ga vpeljala v svoj vsakdanjik. Problem predstavlja blokovna gradnja, kjer naj nihče ne bi bil za nič odgovoren. Tu je ločevanje slabo. Problem so kuhinjski odpadki in drobni papirčki.

Kako ste uredili odlagališče Ostri vrh, ker še čakate na OVD?
Odlagališče Ostri vrh je od 20. avgusta 2013 naprej zaprto, in sicer zaradi odločbe Inšpektorata RS za kmetijstvo in okolje, ki je prepovedala nadaljnjo obdelavo in skladiščenje mešanih komunalnih odpadkov. Dejstvo pa je tudi, da smo 27. maja 2013 podali vlogo za pridobitev okoljskega dovoljenja za obratovanje odlagališča na Agencijo RS za okolje. Ob koncu oktobra 2013 smo jo še dopolnili. Od ARSO nismo dobili še nobene informacije oziroma poziva k morebitni dopolnitvi vloge. S tem se povečuje tveganje ekonomske upravičenosti tovrstnega projekta za pridobitev OVD, saj se izteka doba morebitnega obratovanja odlagališča Ostri vrh, ki po uredbi traja do 31. decembra 2015. Projekt zahteva velike finančne vložke, ki bi zagotavljali finančno jamstvo, čistilno napravo oziroma rešitev v zvezi z izcednimi vodami, in druge neposredne stroške, kot so stroški dela, materiala in priprave vse potrebne dokumentacije. Prav zaradi številnih odprtih vprašanj in tveganj, ki smo jim zaradi odlagališča izpostavljeni, končujemo temeljite študije o ekonomskem, tehničnem in pravnem vidiku, o tem, ali je nadaljnje čakanje na OVD ekonomsko upravičeno, kako ravnati skladno z uredbo glede programa zapiranja in sanacije odlagališča in drugo. Nato sledijo predlogi za pomembne odločitve, ki jih bomo posredovali občinskemu svetu v odločanje.

Pri odpadkih in odpadni embalaži sodelujete z več shemami. Kako ste zadovoljni z njihovo storitvijo? Ali se neurejeni odnosi v sistemu ravnanja z odpadno embalažo kažejo pri prevzemanju?
Pri ravnanju z odpadno embalažo skladno z zakonodajo sodelujemo z vsemi družbami, ki izdelujejo embalažo. Ugotovili smo, da je razumevanje zakonodaje posameznih udeležencev tokokroga sekundarnih frakcij precej drugačno. Usklajevanje in zagotavljanje deležev po posameznih družbah zahteva precej časa in energije brez kakršnega koli posebnega učinka, ki bi vplival na boljše ločevanje pri uporabnikih in omogočal nemoteno oddajanje vse zbrane odpadne embalaže. Veseli smo, da se bo zakonodaja na tem področju spremenila. Upamo, da bo zagotovila učinkovitejši sistem, ki bo zmanjšal administrativno delo in zagotovil, da ob koncu leta ne bodo komunalna dvorišča polna, ker embalažne družbe dosežejo svoje kvote že avgusta.