Anketa o ravnanju z ONS | Jože Volfand |
 
V Sloveniji so zmogljivosti za predelavo odpadnih nagrobnih sveč precej večje, kot je zbranih in prevzetih sveč. Predelovalci se zato usmerjajo na sosedne trge, poleg tega pa se opremljajo še za predelavo drugih odpadkov iz plastike. Vendar je v sistemu ravnanja z ONS še nekaj vprašanj, ki zahtevajo odgovore. Prodaja sveč upada, odnosi med tremi shemami, Interseroh, Prons in Sveko, niso razčiščeni in se zgodba o deležih ponavlja, sveče pa se ponekod kopičijo, siva ekonomija se debeli, kako je dejansko z zbranimi količinami ONS, pa se ne ve. Posamezne sheme nimajo pravne osnove, da bi od Carinske uprave RS zahtevale podatke, ki jih tja sporočajo zavezanci. Tako ne morejo ugotoviti, kaj je res in kaj ni. Svečarstvo kot panoga si ne želi več kampanj Prižgi svečo manj. A v ponudbi sveč na trgu postaja delež ekoloških sveč zajetnejši.
 

V anketo smo povabili nekatere glavne izvajalce, odgovorne za učinkovitost sistema ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami. 

Za reciklažo sveč je dobro poskrbljeno, zakaj kampanje?

David Jurkovič

David Jurkovič

David Jurkovič, SVEKO d.o.o.

Kateri razlogi so vplivali na odločitev za ustanovitev nove sheme za ravnanje z ONS, saj so znane ocene, da več shem pomeni tudi več zmede na trgu? S čim ste prepričali ARSO?
Razlogi za menjavo so seveda vedno isti – nezadovoljstvo s storitvijo in nekonkurenčna tarifa. Prejšnji izvajalec je pač v čim večji profit orientirana družba, ki je zastopnike članov na začetku postavljanja sistema poslušala z veseljem, kasneje pa žal ne več. Tako smo se nekateri proizvajalci, ki predstavljamo približno 35-odstotni tržni delež, odločili za lastno, neprofitno organiziranje skrbi za odpadne nagrobne sveče. ARSO je prisluhnil našim težavam, menim pa, da se seveda tudi zavedajo, da bo združenje neposrednih proizvajalcev še bolj odgovorno skrbelo za nastale odpadke.

Katere naloge je doslej uresničila vaša shema, koliko zavezancev vključujete in kakšne so vaše ocene v primeri s konkurenco?
Kot rečeno, ocenjujemo tržni delež naših članov na 35 %. Menim pa, da se bo v naslednjem letu precej povečal.  Zaradi odločilne vloge obeh direktorjev podjetja SVEKO d.o.o. pri postavitvi sistema ravnanja z ONS pri prejšnjem izvajalcu smo bili sposobni  v najkrajšem možnem času zagotoviti izpolnjevanje vseh obveznosti, ki so povezane z ravnanjem z ONS. Naši glavni člani so Svečarstvo Jelenko, Lesk d.o.o., Sveča d.o.o., Pax d.o.o. in Svečarstvo Jurkovič.

Kako ste organizirali reciklažo ONS?
Predelovalna obrata smo strateško postavili na vzhodni in zahodni del države, s čimer želimo seveda čim bolj skrajšati transportne poti in s tem zmanjšati stroške. To se bo seveda na koncu pokazalo tudi v  cenah naših proizvodov, saj predstavlja strošek ravnanja z ONS  zelo veliko kalkulativno postavko v kalkulaciji. Odpadek se pač loči na surovinske frakcije, ki se potem lahko ponovno uporabijo, delno celo za enak proizvod.

Kot proizvajalec sveč zagotovo razmišljate tudi o trajnostni proizvodnji oziroma o novih trendih v proizvodnji sveč. Katere sveče, iz katerih materialov imajo prihodnost?
Upoštevaje možnosti recikliranja ONS smo prišli do svojevrstnega, vendar logičnega absurda, saj je postal do sedaj tako zaničevani PVC kot del ONS dobrodošla in tržno zanimiva surovina. Tako je  zdaj posledično zelo moteča uporaba alternativnih materialov, kot so PP, PET ali steklo, saj ti proizvodi zavzemajo samo kakšnih 5 % tržnega deleža, so pa nadvse moteči pri ločevanju materialov na frakcije.

Dodatno se npr. PET uporablja izključno za elektronske sveče, ki v reciklažni avtomatiki zaradi množice različnih surovin, ki se nahajajo v elektronskih modulih (da o baterijah niti ne govorim…), že same po sebi predstavljajo težavo. V prihodnosti bo treba vsekakor za to področje sprejeti določene ukrepe.

Kako ocenjujete kampanje, kot je na primer Prižgite eno svečo manj, ker da pretirana uporaba sveč ni prijazna okolju?
Pri tem odgovoru bom nekoliko daljši, saj gre pri takih akcijah za posledico kopice dezinformacij, ki se kar nočejo nehati. Enkrat je končno potrebno povedati, da je bila uredba o ravnanju z ONS sprejeta ob napačni podmeni s strani takratnega ministrstva za okolje. Proizvajalci smo jim ves čas argumentirano oporekali, da tovrstna reciklaža že obstaja. Tako smo v Sloveniji dejansko prvi vzpostavili  reciklažo ONS.

Lahko si predstavljate, kakšni vložki so bili povezani potrebni. Vendar smo  ponosni, da smo prispevali k čistejšem okolju in žal obenem naivno menili, da bomo lahko v miru delali naprej.

Predstavljajte si naše presenečenje, ko je bila leto po sprejetju uredbe in sredi glavne sezone s strani odgovornega ministrstva sprožena  omenjena akcija in to s slikanjem grozot, ki se dogajajo zaradi “sežiga nagrobnih sveč”, kar uredba istega ministrstva izrecno prepoveduje in se v Sloveniji nikoli ni izvajala!

Torej, ob izjemno visokih stroških za vzpostavitev reciklaže nas je med glavno sezono prizadelo še 10-15 odstotno znižanje prodaje. Ta trend se seveda ob pomoči gospodarske krize žal nadaljuje, sprožitelj pa je bilo nedvomno neodgovorno in nestrokovno ravnanje uradnikov. Kljub argumentiranim protestom s strani ministrstva nikoli nismo izvedeli za neko uradno stališče…!

Nikakor ne moremo razumeti, kako se lahko ignorira  gospodarsko škodo, ki se povzroča tradicionalni slovenski panogi. V njej dela lepo število ljudi, poskrbeli pa smo bolj vzorno za nastali odpadek kot marsikdo drug…! Med tovrstne “nebuloze”  gre šteti npr. tudi zagovarjanje uporabe PP-ja za nagrobne sveče s strani znane okoljevarstvenice iz Slovenskih Konjic. Če bi se dama posvetovala o tej tematiki s strokovnjakom, bi izvedela, da je PP uporaben le za proizvodnjo ravnih, cilindričnih lončkov, ki v Sloveniji niso aktualni, dodatno pa sem že omenil, da PP v ravnalni shemi zdaj deluje kvečjemu moteče…itd.

Tako kot za novo leto tradicionalno odpremo steklenico penine in si za Veliko noč odrežemo kos potice, naj v bodoče  v spomin na naše ljubljene preminule brez slabe vesti prižgimo kakšno svečo. Za ponovno uporabo surovin je vestno poskrbljeno, nenazadnje pa je Dan mrtvih tudi splošno priznan kot največji slovenski družinski praznik.

Elektronske in solarne sveče trg dobro sprejema

Tatjana Potokar

Tatjana Potokar

Tatjana Potokar, EMMA d.o.o.

Kupci v Sloveniji so bolj usmerjeni h klasičnim svečam, vendar ste se v vašem podjetju med prvimi v Sloveniji odločili za proizvodnjo ekoloških elektronskih in solarnih sveč. Kako jih je sprejel trg, kaj kaže trend prodaje na trgu in kako je s konkurenco doma in na trgih EU?
Življenjski slog ljudi in njihove potrošne navade so se v zadnjih desetih letih močno spremenile. Vse bolj sta poudarjena trajnostni razvoj in večkratna uporaba izdelkov, tako da se temu prilagajamo tudi v podjetju EMMA. Povpraševanje po elektronskih in solarnih svečah raste in naše sveče so na trgu – tako slovenskem kot tudi evropskem – dobro sprejete. Konkurenca v izdelčni skupini nagrobnih sveč je velika, saj sta svečarstvo in proizvodnja sveč v Sloveniji zelo razvita. Prav tako je konkurenca velika na EU trgih, kjer pa je opaziti veliko nasičenost ponudbe oziroma, trg je prenaplavljen z izdelki slabše kvalitete. Velik delež sveč je denimo iz Kitajske, kjer je nizka cena sveče postavljena v ospredje, kvaliteta ter upoštevanje ekoloških regulativ in standardov pa sta v ozadju.

Kakšne so posebnosti vaših solarnih sveč (material in drugo)?
Menimo, da je solarna oziroma sončna energija ključna za našo prihodnost, zato je bila odločitev za solarno svečo logičen korak naprej. Vestina Solar je trajnostna ekološka solarna sveča, ki deluje najdlje. Njeno ohišje je narejeno iz stekla, kar pripomore k dodatni obtežitvi sveče. Tako je bolj odporna proti naravnim dejavnikom, kot so močne padavine in veter. Na vrhu sveče je velika solarna površina, ki omogoča zadosten sprejem sončnih žarkov za nemoteno gorenje tudi v slabšem vremenu. Letos smo Vestino Solar še nadgradili in jo opremili z novo privlačno embalažo. Iz množice ostalih solarnih sveč izstopa predvsem po kvaliteti.

Življenjski cikel artikla postaja eno bistvenih vprašanj okoljske politike in krožnega gospodarstva. Kako bi moralo poslovno okolje podpirati trajnostno proizvodnjo tudi v svečarstvu?
Zavedamo se, da ima v Sloveniji prižiganje sveč pomembno tradicijo. Poslovno okolje bi moralo svečarsko dejavnost zato spoštovati in spodbujati; tako proizvajalce, ki delajo trajnostne sveče, morda pa tudi kupcem subvencionirati nakup tovrstnih več mesecev gorečih sveč. Kljub omenjenim predlogom pa moramo reči, da je svečarska panoga v Sloveniji kar dobro urejena. Še posebej je viden napredek pri večji skrbi za okolje. Na pokopališčih so sedaj denimo postavljeni odpadni zabojniki, ki so namenjeni izključno svečam. Naslednja stopnja bi lahko bili tudi posebni zabojniki za uporabljene baterije. Tako bi še dodatno prispevali k trajnostnem razvoju.

Kako se vključujete v sistem ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami v državi?
Prijaznost do okolja in skrbno ravnanje z odpadki sta za nas ključna, zato smo v ta sistem v celoti integrirani, in sicer na štiri načine. Prvič, kot proizvajalci plačujemo okoljske dajatve. Drugič, vključeni smo v sistem ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami ZEOS, ki zagotavlja, da se sveče po uporabi pravilno reciklirajo in da ne končajo med komunalnimi odpadki. Komponente uporabljenih sveč se ločijo in namenijo za ponovno uporabo. Vključitev v ta sistem pomeni tudi, da proizvajalec krije vse stroške, ki nastanejo od prevzema v zbirnih centrih naprej. Tretjič, vsa naša oglasna sporočila imajo izobraževalno noto, saj javnost vedno znova pozivamo k varovanju okolja ter k temu, naj svečo po uporabi vržejo v pravilni zabojnik. K ohranitvi okolja prispevamo tudi z izborom materialov. Naše sveče so narejene iz ekoloških PET materialov, so dobro razgradljive in namenjene za večkratno uporabo.

Kako ocenjujete predloge, da bi na pokopališčih omejili uporabo klasičnih sveč?
Menimo, da ima vsak posameznik pravico, da se sam odloči, koliko sveč bo prižgal in kakšne bodo te sveče. Vendar obenem zagovarjamo stališče, da je prihodnost v trajnostnih svečah in da je nujno izobraževanje ljudi o prednostih takšnih sveč. Širiti bi morali okoljsko osveščanje in spodbujati ljudi k zaupanju v alternativne rešitve, ki bi sčasoma postale nova oblika tradicije. Poleg tega je treba poudariti, da z nakupom ekoloških sveč na dolgi rok privarčujeta obe strani, kupci in upravljavci pokopališč. In še pomembneje, s takšnimi dejanji skrbimo za naravo in jo ohranjamo za naše zanamce. Ključno je torej seznaniti ljudi o pomenu njihove odločitve za nakup trajnostne sveče.

Pri svečah čedalje več sive ekonomije

Marjan Gulič, Prons

Kako učinkovit je sistem ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami letos glede na to, da ste lani kot glavni problem izpostavili nadzor.
Od leta 2010 naprej je v Sloveniji vzpostavljena sistemska organiziranost celovitega zbiranja,  predelave in uporabe recikliranih materialov pri ponovni izdelavi sveč in drugih izdelkov. Okolju prijazna tehnologija omogoča predelavo več kot 90 odstotkov sestavnih materialov odpadnih nagrobnih sveč. Predelani materiali se uporabijo pri ponovni izdelavi sveč ali drugih izdelkov. Od vzpostavitve sistema ločenega zbiranja in predelave odpadnih nagrobnih sveč so minila dobra tri leta. Ugotavljamo, da so rezultati zbiranja odpadnih nagrobnih sveč spodbudni. Sistem ločenega zbiranja odpadnih nagrobnih sveč je vzpostavljen pri vseh komunalnih podjetjih (izvajalcih javnih služb) po Sloveniji. Seveda pa problematika nadzora nad proizvajalci sveč, ki so ali pa niso člani shem, ostaja povsem enaka in  nespremenjena. Tako kot na mnogih drugih področjih je tudi na tem močno razširjena siva ekonomija, ki se preslabo nadzira s strani pristojnih inšpekcijskih služb.

Kaj predlagate za zajezitev sive ekonomije na tem področju?
Glede na trenutno veljavno zakonodajo na tem področju nekaj bistvenega ni mogoče predlagati in storiti, saj je za nadzor Uredbe pristojen Inšpektorat RS za kmetijstvo in okolje. Samo povečan nadzor s strani Inšpektorata v sodelovanju z ostalimi inšpekcijami (tržna, davčna) bo zmanjšal sivo ekonomijo na tem področju. Zato naj v času, ko je sezona prodaje sveč največja pred 1. novembrom, inšpektorji izvedejo kontrole na večjih pokopališčih ter te kontrole tudi medijsko najavijo.

Kako je z možnostjo povečanja števila zavezancev v shemi Prons in kako ste si prizadevali za njihovo članstvo v shemi?
Število zavezancev se od začetka delovanja sheme Prons ni bistveno spreminjalo. Zavezanci ne želijo prestopati med shemami. Nekaj manjših zavezancev je sicer prenehalo s svojo dejavnostjo in je zato izstopilo iz sheme. Z ustanovitvijo nove sheme Sveko v začetku leta 2013 pa je nekaj zavezancev iz sheme Interseroh prestopilo v shemo Prons, tako da shema Prons v tem trenutku vključuje 50 zavezancev.

Kako ste zasnovali politiko svečarin v letu 2013 in kakšni so rezultati poslovanja sheme?
Politika svečarine v shemi Prons ostaja tako za leto 2013 kot za leto 2014 nespremenjena, če se seveda ne bodo bistveno spremenile kakšne druge okoliščine, povezane z  zbiranjem in predelavo ONS. Rezultati poslovanja sheme so javno objavljeni na spletnih straneh AJPESA.

Kako ste uredili prevzem in reciklažo ONS glede na lanske težave?
Prevzemanje ONS pri IJS opravlja za shemo Prons pooblaščeni zbiralec Saubermacher Slovenija. Pri prevzemanju ONS ni nobenih težav. Shema Prons oziroma njeni zavezanci so v prvem polletju 2013 dali na trg RS 751 t nagrobnih sveč, kar je glede na prvo polletje 2012 za 13 % manj, prevzeli pri IJS 638 t ONS, kar je za 18 % več ONS kot v prvem polletju 2012. Kljub temu, da se torej količina NS, danih na trg RS, zmanjšuje, in količina zbranih ONS povečuje, pri IJS še vedno ostajajo ONS in se ne poberejo v celotni količini, kar je odraz delovanja sivega trga. Tudi delež zbiranja ONS glede na dane NS na trg RS, ki v prvem polletju 2013 znaša 85 %, kaže na anomalije na trgu. Če se bo tak trend nadaljeval, bomo kmalu prevzeli več ONS, kot smo jih dali na trg RS.

Reciklaža v Eko Plastkomu Ljutomer poteka normalno in brez težav, saj se predelajo vse novo zbrane količine ONS, kot tudi čistijo “stari repi”, ki so ostali še iz let 2011 in 2012.

Kako sodelujete s komunalnimi podjetji?
Sodelovanja z ZKG oz. komunalnimi podjetji je premalo in ga poskušamo izboljšati. IJS namreč  v shemah vidijo vir problemov in zla, zakaj se ONS ne pobirajo redno. Želimo si, da IJS v shemi najdejo partnerja, ki bo skupaj z njimi pri MKO in ostalih pristojnih inštitucijah prispeval k izboljšanju delovanja sistema, saj trenutno stanje ne ustreza tako IJS kot shemam. Enim in drugim povzroča težave.

Največja težava je nepravilno poročanje o količinah

Sebastjan Kolednik

Sebastjan Kolednik

Sebastjan Kolednik, Eko Plastkom

Kaj bi morali spremeniti v sistemu zbiranja in ravnanja z ONS, da bi bil učinkovitejši in da bi povečali število zavezancev ter zmanjšali obseg sive ekonomije na tem področju?
Težava, ki se pojavlja v sistemu ravnanja z ONS, je predvsem nepravilno poročanje o količinah prodanih sveč s strani zavezancev shem. Proizvajalci sveč so sicer vključeni v shemo, a shemam sporočajo manjše količine sveč, kot jih dajo na trg. Zaradi tega se pobere premalo odpadnih sveč pri izvajalcih javnih služb. Proizvajalci sveč, ki niso vključeni v nobeno shemo, pa ne poročajo in kršijo Uredbo o ONS.

Zaradi teh težav prihaja pri izvajalcih javnih služb do kopičenja količin ONS na njihovih zbirih centrih, kar IJS kot shemam povzroča težave v delovanju. Po zadnjih informacijah je teh količin med 1.000 in 1.500 ton, zanje se od svečarjev ni zbralo denarja za zbiranje in predelavo.

Predvsem je potrebno urediti prodajo na terenu oziroma vsako prodajo zunaj trgovin (pokopališča, tržnice, sejmi, prodaja iz kombija, …). Ta naj bo mogoča samo z uradno davčno blagajno. Tako bo mogoče izvesti kontrolo pravilnega poročanja zavezancev.

Tržni inšpektorat RS naj izvede kontrolo v največji možni meri v vseh slovenskih regijah, na vseh večjih pokopališčih v času pred 1. novembrom, ko je sezona prodaje nagrobnih sveč največja. Kršiteljem je treba takoj prepovedati prodajo in jih ustrezno sankcionirati. Prav tako predlagam kontrolo poročanja desetih največjih svečarjev za tekoče in preteklo leto, ki dajo v promet več kot 70% vseh nagrobnih sveč v RS. Dokler ne bo učinkovitega nadzora s strani Inšpektorata za okolje v sodelovanju z tržno in davčno inšpekcijo, se ne bo nič spremenilo. Pri izvajalcih javnih služb bodo še naprej ostajale velike količine sveč.

Lani ste v Ljutomeru odprli obrat za reciklažo in s tem povečali zmogljivosti za predelavo v Sloveniji, načrtovali pa ste sodelovanje s sosednjimi državami. Kakšni so rezultati?
Zmogljivost naše strojne opreme je takšna, da lahko zagotovi predelavo vseh odpadnih sveč v Sloveniji, vendar imamo kljub konkurenčnosti pogodbo samo s shemo Prons, kar nam zagotavlja približno polovico vseh letnih količin. Predelavo odpadnih nagrobnih sveč smo zagnali konec meseca avgusta leta 2012. Na začetku je imela, kot marsikatera nova proizvodnja, dobre in slabe dneve predelave, vendar smo vse sproti uspešno obvladovali in premagovali. Lani smo predelali 670 ton odpadnih sveč, iz katerih smo pridobili nekaj čez 80 % surovin za ponovno uporabo. V tem letu bomo predelali večino starih skladiščenih količin odpadnih sveč, kar znaša skupaj z letošnjimi količinami, ki jih bomo prejeli s strani sheme, do 2.500 ton.

Na sodelovanje s sosednjimi državami, predvsem tukaj mislim na Hrvaško, moramo počakati, saj klasifikacijska številka odpadnih nagrobnih sveč ne uvršča te odpadke med odpadno embalažo, ki bi jo lahko pripeljali k nam na predelavo. Če se bodo odpadne sveče uvrstile med odpadno embalažo, je v tem trenutku težko napovedati.

S katerimi problemi v reciklaži se srečujete zaradi različnih vrst materialov, ki jih uporabljajo proizvajalci sveč? Za katere materiale je največ zanimanja?
Učinkovito lahko predelamo samo parafinske sveče iz PVC ohišij in EKO elektronske sveče. Vse ostale sveče, med katere spadajo steklene, keramične, papirnate, sveče v PET in PP lončkih, je potrebno izločiti in predati v nadaljnje ravnanje. Največ problemov pri predelavi povzročajo elektronske sveče, kjer se elektronski modul ne da enostavno razstaviti ali pa je zalit z različnimi materiali. Pri prevzemu odpadnih sveč je treba izpostaviti kot glavni problem nečistoče, predvsem pesek in kamenje, kar nam povzroča težave na strojni opremi.

Od naših produktov je največ zanimanja za parafin in kovine, prodamo jih v Sloveniji. PVC plastiko prodamo v tujino in doma, ostale materiale in ostalo plastiko prav tako odkupijo slovenski kupci.

V koliki meri se uveljavlja načelo trajnostne proizvodnje pri svečah?
Trajnostna raba surovin pri proizvodnji sveč v Sloveniji se uveljavlja in uporablja. Naš predelan parafin ponovno uporabijo svečarji v Sloveniji. Ta proces bo potrebno še dokončati pri plastiki. Ocenjujem, da smo zaradi naše predelave zmanjšali uvoz potrebnih materialov za proizvodnjo sveč za okrog petnajst odstotkov.

Kako je z načrtovano naložbo v strojno opremo za granulacijo PVC – plastike in talilnike za parafin?
Načrtovana naložba letos še ne bo izvedena, ostaja pa v naših strateških načrtih, da bomo lahko dosegali višje dodane vrednosti. Pred tem moramo predelati vse stare balirane stisnjene količine, šele nato se bomo lahko lotili tega projekta.

Kakšne poslovne rezultate dosegate?
Poslovanje v lanskem letu lahko ocenim kot uspešno. Vse produkte smo plasirali na naš trg in trg EU, sklenili za nas pomembne poslovne dogovore. Leto je bilo zaključeno s pričakovanim dobičkom glede na čas delovanja predelave. Letos bo potekala predelava celo leto, zato pričakujemo tudi boljše poslovne rezultate.

Podatki o količinah ONS pri Carinski upravi nedosegljivi

Klemen Mrak

Klemen Mrak

Klemen Mrak, Interseroh

Uredba o ravnanju z ONS zahteva odgovorno ravnanje proizvajalcev, pridobiteljev in uvoznikov nagrobnih sveč. Kaj se dogaja na trgu in kako se izvaja uredba?
Obveznosti proizvajalcev, pridobiteljev in uvoznikov so v Uredbi o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami (Uradni list RS, št. 78/2008, v nadaljevanju Uredba) določene v 11. členu. Proizvajalci, pridobitelji in uvozniki morajo za nagrobne sveče, ki jih dajejo v promet, na svoje stroške zagotoviti zbiranje odpadnih nagrobnih sveč (ONS) od izvajalcev javne službe (IJS) in upravljalcev pokopališč ter za zbrane odpadne nagrobne sveče na svoje stroške zagotoviti predelavo. Obveznosti ne veljajo le za nagrobne sveče, ki se izvozijo ali iznesejo v druge države članice EU.

Trenutno so s strani Agencije RS za okolje potrjene tri sheme za ravnanje z ONS: Interseroh d.o.o., Prons d.o.o. in Sveko d.o.o. Vse sheme imajo v okviru načrta ravnanja z ONS istega zbiralca, in sicer podjetje Saubermacher Slovenija d.o.o., ki zagotavlja odvoze od zbirnih centrov izvajalcev javne službe (IJS). Podjetje Saubermacher Slovenija d.o.o. glede na naročila skupnih shem opravi odvoze od IJS.

Tu pa nastopi težava teoretično zelo dobro zasnovanega sistema. Interpretacija svečarjev je, da izgorela sveča (ONS) predstavlja 33 odstotkov mase cele (prodane) sveče, kar zanje predstavlja upravičeno stopnjo zbiranja. Stopnjo zbiranja izračunamo na podlagi razmerja med zbranimi ONS in prodanimi nagrobnimi svečami. Vendar je praksa pokazala, da pri upoštevanju 33-odstotne stopnje zbiranja pri IJS nastaja velika količina ne prevzetih ONS. Neprevzete ONS lahko pripišemo črnemu trgu oziroma količinam danih na trg, o katerih se ne poroča v sheme in za katere tudi ni financiranja, zbiranja in predelave.

Dolgoročni cilj podjetja Interseroh d.o.o. je, da se od IJS prevzame vse nastale ONS, kar v praksi pomeni, da od celotne količine ONS vsaka shema prevzame delež, sorazmeren tržnemu deležu, ki ga dosega s prodajo nagrobnih sveč. To pomeni, da naj bi bil tržni delež merilo za delež prevzetih ONS in ne 33-odstotna stopnja zbiranja, kot menijo nekateri zavezanci oziroma nekateri nosilci izvajanja načrta.

Svetla stran sistema je, da smo od samega začetka delovanja sistema zbiranja ONS uspeli zmanjšati količino nečistoč med ločeno zbranimi ONS. To pomeni, da obiskovalci pokopališč upoštevajo navodila na zabojnikih ter da je ozaveščanje javnosti o ravnanju z odpadki na pravi poti, saj se na ta način zmanjšuje odlaganje odpadkov, s tem pa tudi obremenjevanje okolja.

Že od lani so znana opozorila, da narašča trg sive ekonomije in da morajo sheme pobrati več odpadnih nagrobnih sveč, kot jih dajo zavezanci na trg. Kako je z zbranimi količinami?
Kot sem navedel, je interpretacija svečarjev, da izgorela sveča (ONS) predstavlja 33 odstotkov mase cele (prodane) sveče, kar zanje predstavlja upravičeno stopnjo zbiranja. Evidence zbranih ONS Gospodarskega interesnega združenja nosilcev skupnih shem ravnanja z ONS (GIZ) kažejo, da je bila stopnja zbiranja vedno višja od stopnje, ki je bila definirana kot upravičena, in sicer:

  • leta 2010 je bila stopnja zbiranja sheme Interseroh 35,8 odstotna; Prons 34,3 odstotna;
  • leta 2011 je bila stopnja zbiranja sheme Interseroh 43,6 odstotna; Prons 40,8 odstotna;
  • leta 2012 je bila stopnja zbiranja sheme Interseroh 39,4 odstotna; Prons 43,2 odstotna.

V letu 2013 je na trgu zbiranja ONS vstopila tudi shema Sveko d.o.o., ki pravno formalno še ni član GIZ-a, vendar posreduje podatke za potrebe izravnave količin med shemami. Po zaključku drugega kvartala je stopnja zbiranja ONS po posameznih shemah sledeča:

  • Interseroh 98,5-odstotna,
  • Prons 84,9-odstotna,
  • Sveko 34,1-odstotna;

Podatki pomenijo, da sta shemi Prons in Interseroh pobrali skoraj takšno maso ONS, kot je bila masa nagrobnih sveč danih na trg, medtem ko shema Sveko upošteva upravičeno stopnjo zbiranja. Pri tem je potrebno poudariti, da kljub veliki stopnji zbiranja shem Prons in Interseroh s strani IJS prejemamo obvestila, da se ONS na zbirnih centrih še vedno vztrajno kopičijo.

Z drugimi besedami, kljub temu, da se prevzame velik del ONS, za katere stroški zbiranja in predelave niso pokriti, še vedno ostaja presežek ONS pri IJS. Podatki torej kažejo, da se problem preteklih let ponavlja in da je zbranih ONS več, kot je uradno danih v promet na slovenskem trgu.

Ni nova ugotovitev, da je zunaj shem preveč potencialnih zavezancev. Kdo bi moral učinkovito nadzirati izvajanje uredbe in kje so največje težave?
23. člen Uredbe, ki se nanaša na inšpektorje in nadzor, veleva, da nadzor nad izvajanjem te Uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja. Vendar smo pri Interserohu mnenja, da je reševanje nastale težave potrebno zastaviti širše.

Siva ekonomija oziroma problem črnega trga je bolj domena Carinske uprave RS (CURS) oziroma Davčne uprave RS (DURS), saj se pri zavezancih, ki niso vključeni v nobeno shemo, krši več drugih zakonov, kot so: delo na črno, neplačevanje davka od prodaje in dobička, nelojalna konkurenca, ipd.

Interseroh pri svojih zavezancih redno izvaja interne revizije, s čimer ugotavljamo neskladja pri poročanju. Naš namen je poučiti zavezance o pravilnem poročanju, saj v nekaterih primerih prihaja do različnih mnenj, kaj je nagrobna sveča in kaj nastane kot odpadek. Eden od teh primerov so nagrobne sveče, pri katerih je mogoče menjavati voščene vložke. Od zavezancev pričakujemo, da poročajo tudi o voščenih vložkih, ki jih prodajajo brez plastičnega ohišja sveče, saj je potrebno tudi ta odpadek zbrati in predelati. 

Predvsem si prizadevamo z zavezanci vzdrževati korekten odnos ter spodbuditi prodajo nagrobnih sveč, o katerih se pravilno poroča v sistem ravnanja z ONS. Naši zavezanci bodo jeseni pričeli z distribucijo nagrobnih sveč, ki bodo opremljene z nalepkami “sveča v sistemu recikliranja Interseroh”.

Namen akcije je zavezance spodbuditi k pravilnemu poročanju, saj bodo glede na poročila o količinah prejeli tudi temu primerno število nalepk. Po drugi strani pa želimo ozavestiti končne uporabnike, da uporaba nagrobnih sveč ne škoduje okolju, saj je poskrbljeno za njihovo predelavo. Torej je nakup sveče z nalepko varen nakup in da sta za svečo, opremljeno z nalepko, zagotovljeno zbiranje in predelava.

Do kakšnih razlik in zakaj prihaja v poročilih shemam o zbranih ONS in Carinski upravi?
Nosilci posamezne sheme za ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami nimamo pravne podlage oziroma pooblastil, da bi s strani Carinske uprave RS prejeli podatke o količinah, o katerih ji poročajo zavezanci. Zato točnega odgovora, do kakšnih razlik prihaja, ne moremo podati.

Želeli pa bi si sodelovanja s Carinsko upravo RS, da bi si izmenjevali podatke o količinah zavezancev, kar bi nam služilo za ugotavljanje nepravilnosti pri poročanju o količinah danih na trg.

Kakšno je sodelovanje z IJS pri vzpostavljanju učinkovitega sistema zbiranja ONS?
Skupna shema za ravnanje z ONS Interseroh ima z vsemi IJS v RS podpisan Dogovor o zbiranju in prevzemanju ONS. Zbiralec podjetje Saubermacher Slovenija d.o.o. pa je pooblaščen, da od IJS prevzema ONS za shemo Interseroh. Na spletni strani podjetja Saubermacher Slovenija d.o.o. se nahaja obrazec za naročanje odvoza, ki ga IJS oddajo direktno zbiralcu.

Glede na to, da je podjetje Saubermacher Slovenija d.o.o. skupni zbiralec vseh obstoječih shem, na podlagi prejetih naročil za odvoze ONS usklajuje deleže prevzetih količin po posameznih shemah.

Kako je urejeno ravnanje Interseroha, Pronsa in sheme Sveko glede deležev pri zbiranju količin ONS?
Med vsemi trenutno potrjenimi shemami (Prons, Sveko, Interseroh) poteka izmenjava podatkov o prevzetih količinah na mesečni ravni, in sicer v okviru Gospodarskega interesnega združenja nosilcev skupnih shem ravnanja z ONS. Nosilci posamezne sheme preko skupnega zbiralca podjetja Saubermacher Slovenija d.o.o., ki za sheme vodi podatke o zbranih količinah, po zaključku vsakega kvartala posredujemo podatke na Agencijo RS za okolje ter Ministrstvo za kmetijstvo in okolje RS.

Kakšne so možnosti, da bi v Sloveniji zagotovili največjo stopnjo predelave ONS?
V Sloveniji so po nam znanih informacijah trije predelovalci, ki imajo dovoljenje za predelavo ONS. Zmožnosti predelave že pri enem samem predelovalcu zadoščajo za predelavo vseh ONS, ki nastanejo na slovenskih pokopališčih. Zmožnosti predelave ONS so tako zagotovljene, potrebno je le zagotoviti financiranje s strani zavezancev, da se poskrbi za predelavo vseh količin ONS, ki nastanejo na pokopališčih. Predelovalci se bodo morali