| Intervju z mag. Matijo Podobnikom | | mag. Vanesa Čanji | |
| Odgovorno ravnanje z okoljem je v podjetjih iz kemijske industrije področje, na katerem ne morejo in ne smejo nikoli zaspati. Zakonodajne zahteve, vedno budnejše oko lokalnih skupnosti in civilne iniciative ter seveda pritiski trga podjetja silijo, da nenehno stopajo okoljskim ciljem naproti. Četudi koraki niso enostavni ali poceni. V Skupini Helios, kjer je izvršni direktor za zdravje, varnost in okolje mag. Matija Podobnik, so proizvodna podjetja za premazna sredstva in umetne smole ter številna tržno-distribucijska podjetja. Locirana so v Sloveniji, Hrvaški, Srbiji, Rusiji in Ukrajini, svoje proizvode pa tržijo v regijah EU, na bivših sovjetskih trgih, Balkanu in Bližnjem Vzhodu. Takšna razvejenost proizvodnih lokacij in trgov je svojevrsten izziv za upravljanje z okoljem. | |
Kako je politika varstva okolja organizacijsko vpeta v vaše podjetje? Kako v podjetju razumete trajnostni razvoj in kakšen odnos imate do trajnostnih usmeritev?
Dejavnost krovne družbe skupine Helios, ki ima dolgoletno tradicijo, sodi v kemijsko industrijo. Proces vstopanja Slovenije v EU je med drugim pomenil prevzem obsežne in zahtevne kemijske in okoljske zakonodaje. Največje podjetje v skupini, Helios TBLUS, vključuje lokaciji na Količevem in v Preski pri Medvodah, je zaradi svoje dejavnosti in velikosti obsega poslovanja zavezanec številnih okoljskih uredb in je pridobilo integralno okoljsko dovoljenje v letu 2009. Vsa proizvodna podjetja skupine so pridobila certifikate 14001, leta 2000 je Helios pristopil k prostovoljni iniciativi kemijske industrije – Odgovornemu ravnanju (POR). Skupina HG je članica EU združenj proizvajalcev premazov (CEPE) in umetnih smol (ERMA).
Ta dejstva so po mojem glavni vzrok, da smo že relativno zgodaj oblikovali svojo okoljsko politiko in da smo v izjavo o našem poslanstvu umestili zavezanost trajnostnemu razvoju. V tej izjavi, ki je objavljena na spletu, usmeritvi v poslovno uspešnost dodajamo odgovornost do okolja – naravnega, poslovnega in socialnega. Da bi politiko v praksi čim bolj uspešno uresničevali, smo naš sistem vodenja uskladili z zahtevami standarda ISO 14001. Seveda pa so močan vpliv imele in še imajo tudi zakonske zahteve in obratovalna dovoljenja.
Katere vplive na okolje sistematično merite in katere občasno? Kakšni so rezultati – največji napredki, največji izzivi?
Okoljevarstvene zahteve izvajamo predvsem v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem. Karakteristike odpadne vode, ki jo odvajamo na lokalne čistilne naprave, spremljamo z vsakodnevnimi internimi analizami. V predpisanih intervalih analize izvajajo tudi zunanje pooblaščene institucije. Rezultati analize odpadne vode so znotraj dopustnih vrednosti emisije snovi v vode.
Kot zavezanci uredb o emisijah iz naprav smo obvladovanju emisij hlapnih snovi v zrak v zadnjih petih letih namenili veliko pozornosti in sredstev. Na dveh lokacijah smo inštalirali napravi, ki pred izpustom čistita, termično razkrojita hlapne snovi. Izpusti ustrezajo zahtevam, tudi zahtevam IED.
V skladu z zahtevami iz dovoljenja opravljamo periodične preglede hrupa. Spremljamo tudi emisije v tla. Meritve, ki smo jih občasno izvedli, niso zaznale prekoračenih vrednosti. Naj omenim, da načrtujemo izvedbo projekta, ki bo omejil svetlobno onesnaževanje.
Vaša branža ima precejšen vpliv na vode. Kako ga upravljate, zmanjšujete?
Tudi na tem področju imamo nekaj dosežkov, predvsem pri zapiranju krogotokov, ločevanju različnih vodnih krogov, posodobitvi kanalizacijskega omrežja. Izzivi pa so prenesti znanje iz že izvedenih projektov na posodobitve zlasti starejše tehnološke opreme.
Heliosov Sklad za ohranjanje čistih voda ima že lepo tradicijo. Kakšne ambicije imate s tem skladom v prihodnje?
V Heliosu želimo aktivno prispevati k ekološkemu premiku v slovenski družbeni zavesti. Tako smo pred 15-imi leti pričeli z načrtnim osveščanjem slovenske javnosti o pomenu čistih voda in okolja. Skupaj s pristojnim ministrstvom za okolje smo osnovali Sklad za ohranjanje čistih slovenskih voda. Z višanjem okoljske zavesti pospešujemo tudi prodajo naših izdelkov na vodni osnovi. Od vsakega prodanega litra blagovne znamke HELIOS BORI, HELIOS TESSAROL in HELIOS IDEAL namenimo 0,25 evra za financiranje tega Sklada, ki smo ga pred leti nadgradili tudi z nagradami osnovnim šolam za projekte zasnov vodnih učnih poti.
17 očiščenih kraških jam in brezen, 82 obnovljenih vodnih virov v 71 različnih občinah po vsej Sloveniji in 32 idejnih zasnov vodnih učnih poti je trenutni izkupiček Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda. Heliosov sklad je s svojo vsebino in večletnim delovanjem eden izmed primerov uspešnega sodelovanja gospodarstva z ministrstvom in lokalnimi skupnostmi, zato bomo z njegovimi aktivnostmi nadaljevali tudi v prihodnje.
Kakšen energetski porabnik ste? Kako skrbite za energetsko učinkovitost?
Izboljševanje energetske bilance je gotovo zelo aktualna tematika, kjer so ob določenih vlaganjih še vedno dosegljive izboljšave in pozitivni finančni učinki. Sicer se ne uvrščamo med energetsko intenzivne dejavnosti, beležimo pa, da nam zadnje investicije, na primer v novejše stavbe in opremo, kažejo ugodnejšo porabo glede na starejšo opremo. Seveda pa se vsega ne da zamenjati naenkrat.
Kakšne rezultate dosegate na področju odpadkov?
Odstranjevanje odpadkov iz kemijskih procesov, največkrat gre za nevarne odpadke, je že dolgo zelo regulirano. Odpadke odstranjujemo izključno preko pooblaščenih zbirateljev in odstranjevalcev. Imamo dolgoletno partnerstvo z uglednimi tovrstnimi podjetji v Sloveniji. Seveda pa odstranjevanje ni poceni, zato veliko pozornosti namenjamo preprečevanju nastajanja in ločevanju oziroma sortiranju nastalih odpadkov. Sicer pa je nastanek odpadkov v precejšnji korelaciji z obsegom proizvodnje. V recesijskih časih, v katerih smo vsaj na določenih trgih, ni težko dobiti pozitivnih vrednosti teh kazalnikov.
Kakšna je vaša praksa na področju okoljsko usmerjene nabave materiala ter uvajanja okolju prijaznih izdelkov in tehnologije?
Izpostavil bi dvoje. Prvič, usmeritev v trajnostni razvoj je zelo močno vpeta v proces raziskav in razvoja. Naši strokovnjaki, v razvoju zaposlujemo cca. 50 magistrov in doktorjev znanosti, prilagajajo formulacije izdelkov v skladu z zahtevami sodobnih uredb ter potreb trga. Velikokrat gre za posodobitve formulacij z »okoljsko noto«. Drugič, smo del oskrbovalnih verig, kjer so naši dobavitelji ali pa tudi kupci napredni in okoljsko osveščeni partnerji, zlasti iz EU. Tudi preko njih pridemo do pobud za zamenjave obstoječih materialov z manj obremenjujočimi za okolje.
Katere bodo naslednje prioritetne okoljske investicije?
Skupina je v procesu menjave lastnika. Zaradi obsega družbe in njene dejavnosti je bil v okviru prodajnega procesa opravljen natančen in transparenten skrbnostni okoljski pregled, kjer so navedene in ocenjene okoljske investicije. Nekaj od tega je že v ciljih in strategiji za naslednja leta. Večinoma gre za posodabljanje starejše tehnološke opreme in skladiščnih kapacitet.
Kakšne odnose ima podjetje z lokalnim okoljem? Kako rešujete odprta vprašanja?
Mislim, da smo precej povezani z lokalno skupnostjo, saj tudi veliko zaposlenih prihaja iz te sredine. Povezava z lokalno skupnostjo je pomembna komponenta trajnostnega razvoja. Kot primere sodelovanja bi omenil vsakoletno organizacijo dneva odprtih vrat, sodelovanje z občino pri zagotavljanju požarne varnosti in pri delovanju civilne zaščite, saj naši ljudje opravljajo storitve tudi za lokalno skupnost. Skupaj z občino vlagamo v šport. Ker smo za slovenske razmere večje podjetje, obstoj našega podjetja zagotavlja precej delovnih mest, kar je tudi velik prispevek za lokalno skupnost.
Ali se že pripravljate na IED?
Da, na osnovi izkušenj iz projektov predhodne direktive s področja industrijskih emisij.
