|
 
V sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo in okolje v rubriki Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja objavljamo odgovore na aktualna vprašanja podjetij in institucij. Tokrat so bila v ospredju motorna vozila, saj se problem vleče že nekaj let, financiranje okoljskih projektov v novi finančni perspektivi in poraba vodnega povpračila. Na vprašanje o energetskih izkaznicah pa je odgovorilo Ministrstvo za infrastrukturo in prostor.
 

MKO čaka na Računsko sodišče

Inšpekcija za okolje in naravo v poročilu o delu zla leto 2012 med drugim navaja, da je »opazen problem tudi na področju ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili. Glede na trenutno definicijo izrabljenega vozila je ukrepanje inšpekcije možno le, če se lastnik vozila opredeli, da je vozilo odpadek«. V Sloveniji naj bi se letno kar okrog 30.000 vozil razgradilo na sivem trgu nenadzorovano. Razmere se slabšajo. Inšpekcija ugotavlja, da bi se problem morda rešil s spremembo predpisa, ko bi moral lastnik vozila plačevati npr. takso ali dajatev tako dolgo, dokler ne bi bilo predano v razgradnjo. Problem se vleče že nekaj let, najpomembnejši vzrok za neučinkovitost sistema pa je v izjavi v lokaciji. Zakaj MKO ne ukrepa oziroma, kdaj namerava zagotoviti učinkovitejše izvajanje Uredbe o izrabljenih vozilih.

Opredelitev pojma »izrabljeno vozilo« v Uredbi o izrabljenih vozilih (Ur. List RS št. 32/2011 in 26/2012) je skladna z direktivo 2000/53/ ES evropskega parlamenta in Sveta o izrabljenih vozilih oziroma s krovno direktivo o odpadkih 2008/98/ES. Skladno s tem v zvezi z ravnanjem z izrabljenimi vozili pristojnost okoljskih inšpektorjev nastopi šele, ko gre za  odpadek, skladno z osnovno definicijo odpadka. V Sloveniji smo s prejšnjim predpisom o ravnanju z izrabljenimi vozili imeli izrabljeno vozilo dodatno opredeljeno kot nerabno ali zavrženo motorno vozilo, ki se mu je življenjska doba iztekla zaradi poškodb ali starosti ali drugih razlogov in je zaradi tega postalo odpadek po merilih iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki. Takšna definicije po mnenju Evropske Komisije pa ni bila skladna z  evropsko zakonodajo, zato jo je bilo potrebno spremeniti kot je navedeno zgoraj.

Vprašanje majhnega zajema izrabljenih vozil v razgradnjo ni moč rešiti s predpisom o izrabljenih vozilih, saj je ta posledica zlorabe inštrumenta odjave vozila iz prometa. MKO za večji zajem izrabljenih vozil v obdelavo predlaga uvedbo ustreznega finančnega inštrumenta (dajatve), ki bi to zagotovila. Tak inštrument bo tudi najbolj učinkovito preprečil nelegalno obdelavo izrabljenih vozil. Takšno rešitev pa ni mogoče zagotoviti s spremembo predpisa o izrabljenih vozilih. MKO tudi nima pravnih podlag, da bi samo lahko pripravilo takšno rešitev. Kot najbolj realno možnost vidi ustrezno prilagoditev letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu, to pa je potrebno zagotoviti ob sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za vozila in Ministrstvom za finance. Kljub nekaj opravljenim sestankom z MF in MzIP še ni bil dosežen dogovor o najprimernejši možni rešitvi. Glede na informacije MzIP Računsko sodišče v okviru revizije zaključnega računa proračuna RS, ki je v teku, priporoča, da naj letna dajatev za uporabo vozil v celoti preide iz MzIP na MF, kar bi bilo za ustrezno prilagoditev dajatve bistveno lažje. MKO bo nadaljeval pogovore z obema ministrstvoma po objavljeni reviziji Računskega sodišča.

Evropskih sredstev bo manj

Kakšne možnosti za naložbe v okoljske projekte daje Sloveniji finančni načrt EU za obdobje 2014 – 2020, katere investicije bodo imele prednost in na katere vire, poleg proračuna, se računa? Ali bo med naložbami tudi projekt termične obdelave odpadkov v Sloveniji in ali je že znana odločitev o lokaciji?

 V večletnem finančnem okvirju 2014-2020 bo možno izvesti tudi sofinanciranje okoljskih projektov. Trenutno so v pripravi vsi ključni dokumenti, ki bodo natančneje opredelili vrste in pogoje za projekte s področja okolja. Glavnina sredstev za projekte vodooskrbe, odvajanja in čiščenja ter zagotavljanja poplavne varnosti se bo predvidoma zagotavljala s pomočjo Kohezijskega sklada, vendar pa bo določen del investicij in ukrepov, ki prispevajo k izboljšanju in varovanju okolja, lahko izveden tudi v okviru tega ali drugih skladov in projektov (področje zraka, Nature, zelena delovna mesta,…). Glede na omejena sredstva in dejstvo, da bo celoten obseg evropskih sredstev manjši kot v finančnem obdobju 2007 -2013, bo pri izboru projektov eden od ključnih momentov tudi ekonomska upravičenost projekta, kar pomeni, da se za projekte, ki bi lahko bili ekonomsko samozadostni, prednostno zagotavljajo drugi viri.

Od vod vsako leto več evrov

Kolikšen znesek se letno zbere na nivoju države od vodnega povračila za rabo vode, za oskrbo s pitno vodo in za katere namene se zbrana sredstva dejansko uporabijo?

Višina sredstev zbranih na podlagi 161. člena Zakona o vodah iz naslova vodnih pravic, prodaje vodnih zemljišč, stvarne služnosti in stavbne pravice po letih:

2009 – 31.034.542 €

2010 – 33.331.114 €

2011 – 33.799.249 €

2012 – 35.248.255 €.

Sredstva se uporabljajo skladno z določili Zakona o vodah 162. člen.

Energetske izkaznice

Sprašuje: Gorazd Rus, s.p.

4. 7. 2013 so nam bile podeljene licence za izdelavo energetske izkaznice, portal za vpis pa še ni vzpostavljen. Kdaj lahko pričakujemo vzpostavitev portala?
Register je v pripravi. Predvidevamo, da bo začel delati v pol leta.

Kolikšne so cene vpisa energetskih izkaznic v register in kakšna je vrednost točke (okvirno je določeno vrednotenje dela s strani Gradbenega inštituta ZRMK)?
Register še ni vzpostavljen, zato cene še niso določene.

Po zakonu naj bi bili vsi oglasi za nepremičnine (za prodajo in najem, daljši od enega leta) opremljeni z energetskimi izkaznicami. Kaj se dogaja na tem področju?
Del direktive EU, ki to določa, bo zajet v novem Energetskem zakonu, ki bo predvidoma sprejet do konca tega leta. 

–> Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja (kazalo)

Pretekla vprašanja in odgovori