Ravnanje z OEEO in OPBA | Jože Volfand |
 
Mag. Emil Šehič, direktor sheme ZEOS za ravnanje z OEEO in OPBA, ocenjuje, da je pri zbranih in obdelanih količinah odpadkov bistvena rast. Tako je bilo tudi lani. Vendar pa nova direktiva, ki jo bo morala Slovenija za to področje sprejeti do februarja 2014, samo še dodatno zaostruje vprašanje, kaj mora storiti Slovenija. Na primer: kako odkriti proste strelce, ki niso zajeti v shemah, kako se organizirati, da bi zajeli še vsaj 15.000 ton, kolikor je potenciala v Sloveniji, in kaj storiti, da leta 2021 Slovenija zbere 65 % količin, ki bodo dane na trg v zadnjih treh letih. Je cilj uresničljiv?
 
mag. Emil Šehič

mag. Emil Šehič

Družba ZEOS je leta 2012 zbrane količine OEEO in OPBA (odpadne prenosne baterije in akumulatorji) povečala za 3,4 %. Hkrati ugotavljate, da vam je v skupno shemo uspelo privabiti 27 % novih pristopnikov, da zberete na prebivalca 5,6 kg odpadne opreme oziroma 41,3 % količine, ki so jo vaši pristopniki dali na trg v Sloveniji v zadnjih treh letih. Kakšen načrt ima ZEOS za prihodnja tri leta pri načrtnem zbiranju in ločevanju?
Družba ZEOS že od samega začetka operativnega delovanja leta 2007 vsako leto povečuje zbrane in obdelane količine odpadne električne in elektronske opreme (OEEO). V prvih dveh letih je rast presegala 30 %, nato pa se je ustalila pri zmernih prirastkih. Z rezultati leta 2012 smo lahko zelo zadovoljni. Delež zbrane odpadne opreme nas po učinkovitosti zbiranja uvršča v zgornjo polovico držav članic EU. Še posebno smo učinkoviti pri zbiranju OEEO manjših dimenzij, kar pripisujemo predvsem stalnemu ozaveščanju končnih potrošnikov in kakovostni mreži zbiranja. Srednjeročni cilji so že usmerjeni k ciljem, ki jih predpisuje prenova Direktive o ravnanju z OEEO, objavljena julija 2012.

Kaj predpisuje ta direktiva?
Direktiva predpisuje za leto 2016 cilj, da bi se zbralo 45 % opreme, ki je bila v povprečju dana na trg v preteklih treh letih, do leta 2021 pa bo treba zbrane količine povečati na 65 %. Z zmerno 3-odstotno letno rastjo bomo dosegli cilje, ki jih predpisuje ta direktiva. V naslednjih letih želimo kakovostno sodelovanje, ki smo ga vzpostavili z večino komunalnimi podjetji v Sloveniji, še nadgraditi. Hkrati se zavedamo, da je trenutna zbrana količina odpadne opreme dosegla točko, ko velja razmisliti tudi o naložbah v predelavo tistih skupin odpadne opreme, ki jih trenutno obdelujemo v tujini. Te aktivnosti bi nedvomno pomenile hkrati tudi optimiziranje logistike ter učinkovitost zbiranja in ločevanja odpadne e-opreme.

Za kakšne cilje je potrebna moč sheme? Kolikšen delež zavezancev ostaja zunaj vaše sheme in koliko se je zmanjšalo število prostih strelcev na trgu? Kateri ukrepi manjkajo za izboljšanje stanja na trgu?
Zunaj skupne sheme ZEOS je po podatkih drugih dveh skupnih shem 40 % zavezancev. Koliko zavezancev ostaja zunaj vseh treh registriranih skupnih shem, je težko natančno določiti. Že podatek, da je na Carinski upravi (CURS) prijavo dejavnosti na področju ee-opreme oddalo 1.191 podjetij v skupnih shemah oz. vlogo na Agenciji RS za okolje (ARSO) pa le okoli 700 podjetij, nam pove, da je zavezancev samo tu že skoraj 500. Ocenjujemo, da je zavezancev, ki niso prijavljeni niti na CURS-u, vsaj še toliko. Število prostih strelcev se je zmanjšalo za okoli 5 %, vendar bi bila ta ڑtevilka lahko veliko večja, če bi se povezali CURS, ARSO in Intrastat in si izmenjali podatke. Nedvomno je pomembno urediti ta problem tudi v sklopu sprememb nove Uredbe o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo.

Čeprav ocenjujemo, da je že registrirana in prijavljena večina podjetij, ki na trg daje večino e-opreme, je pomembno, da je stroškovno obremenjen sleherni proizvod e-opreme, ki je dan na slovenski trg. Le tako lahko zagotovimo, da okoljski predpisi ne vplivajo na konkurenčnost posameznega proizvoda.

Ali lahko k temu pripomore nova Direktiva o odpadni električni in elektronski opremi, ki želi prispevati k trajnostni proizvodnji in potrošnji, predvsem pa k vsem možnostim ponovne uporabe? Odpadki so vir. Kateri odpadki se obdelajo? Kolikšen del zbranih količin se ponovno uporabi doma in koliko jih gre v izvoz?
Odpadna električna in elektronska oprema je vir surovin za izdelavo novih naprav in izdelkov, saj je večino materialov mogoče ponovno uporabiti. Iz odpadnih električnih aparatov pridobimo največ železa, sledijo aluminij, baker, plastika in steklo. Nekatere naprave vsebujejo tudi redke kovine, ki so potrebne za izdelavo elektronskih komponent. Redke kovine so strateškega pomena za Evropsko unijo, saj na njenem območju ni nahajališč, zato je popolnoma odvisna od uvoza. Pridobivanje redkih kovin je še zelo drago, z izpopolnjevanjem postopkov pridobivanja iz odpadne opreme pa se pričakuje, da bodo cene precej padle. Leta 2012 je družba ZEOS predala v centre za obdelavo 6.940 ton OEEO, delež ponovne uporabe in recikliranja pa je znašal 92 %, kar je precej več od zakonsko predpisanih ciljev. V Sloveniji se je obdelalo 4.949 ton oziroma 71,3 %, v tujini pa 1.991 ton oziroma 28,7 %. Na obdelavo v tujino smo pošiljali komponente, za katere v Sloveniji ni ustreznih kapacitet. To so hladilno-zamrzovalni aparati, televizijski sprejemnik, zasloni in plinske sijalke.

Kako v predelavi rešujete problem nevarnih snovi v OEEO in OPBA?
Problem nevarnih snovi v OEEO in OPBA se rešuje z ustreznim zbiranjem, obdelavo in odstranjevanjem. Iz aparatov je treba odstraniti komponente, ki vsebujejo nevarne snovi, in jih ustrezno obdelati. Nevarni ostanki se nevtralizirajo, če pa to ni mogoče, gredo na sežig ali pa se odložijo v posebnih deponijah. Odpadna e-oprema, ki pride v naš sistem, je ustrezno obdelana. Vsi naši partnerji pri obdelavi tega dela e-odpada so podjetja z ustrezno tehnologijo in dolgoletnimi izkušnjami. Velik problem je ravnanje nekaterih posameznikov in podjetij z aparati, preden ti pridejo v naš sistem zbiranja. Okolju in ljudem škodi predvsem nestrokovno odstranjevanje nekaterih komponent, na primer kompresorjev iz hladilno-zamrzovalnih naprav. Nestrokovno odstranjevanje namreč pomeni iztekanje hladilnih plinov, živega srebra, težkih kovin v okolje in hkrati oteženo in dražjo nadaljnjo obdelavo. Zavedamo se, da sta skrbna obdelava in predelava tovrstnih odpadkov pomembni predvsem z vidika nevarnih komponent, ki jih odpadki vsebujejo. Zato kljub precejšnim stroškom logistike in obdelave tovrstnega odpada dosledno izvajamo nadzor in obdelave tudi v tujini.

 Kaj bi morali v Sloveniji storiti za pravočasno in učinkovito implementacijo direktive predvsem glede na oceno, da različne nacionalne politike o ravnanju z OEEO ovirajo uspešnost politike recikliranja? Kakšno je vaše stališče do predloga, da je treba določiti osnovna merila za ravnanje z OEEO na ravni EU in razviti minimalne standarde?
Letos mineva šesto leto od vzpostavitve sistema ravnanja z odpadno e-opremo. V tem obdobju nam je uspelo vzpostaviti kakovostno mrežo zbiranja in zagotoviti ustrezno obdelavo in predelavo doma in v tujini. S tem smo pripomogli k manjši obremenitvi okolja in zdravju ljudi ter hkrati odprli številna delovna mesta. Cilji, ki nam jih nalaga direktiva EU, so obveza, hkrati pa spodbuda za rast tega področja tudi v prihodnje. Analize EU kažejo, da proces ravnanja s 1.000 tonami e-odpadkov omogoča 250 delovnih mest. Ker je v Sloveniji potenciala še za vsaj 15.000 ton, dileme, kako naj bo naravnana zakonodaja, ne bi smelo biti.

Nova Direktiva o ravnanju z OEEO (2012/19/EC) mora biti prenesena v slovensko zakonodajo najpozneje do 14. februarja 2014. Slovenska zakonodaja bi morala s čim manj izjemami kar najbolj slediti evropski direktivi. Za učinkovito implementacijo bi bilo treba pri pripravi zakonodaje vključiti največ deležnikov, ki jih zakonodaja zadeva. Za učinkovito delovanje pa je posebno pomemben nadzor sistema, zato bi moral zakon podrobneje predpisati odgovornost in način nadzora ter zagotoviti njegovo izvajanje. Pozdravljamo uvedbo minimalnih standardov za izvajalce ravnanja z OEEO in za komunalna podjetja. Ko bodo uvedeni minimalni standardi, se bo povečala kakovost zbrane OEEO, poleg tega pa so standardi pomembni, ker zagotavljajo enake konkurenčne zahteve za delovanje skupnih shem.

Med kratkoročnimi cilji družbe ZEOS posebej omenjate optimiziranje kakovostne mreže zbiranja OEEO in OPBA prek mreže komunalnih podjetij, trgovcev in pogodbenih zbiralnic. Vendar se je lani količina opreme, ki so jo zbrali izvajalci javnih služb, zmanjšala. Zakaj?
Leta 2012 je skupna shema ZEOS zbrala 3,4 % več OEEO kot leta 2011, čeprav je bilo na trg dano le 0,5 % električne opreme več kot leto poprej. Povečanje smo dosegli na račun širjenja zbiralnic v trgovinah, neposrednega prevzema pri končnih uporabnikih in regijskih zbiralno-ozaveščevalnih akcijah po šolah in občinah v sklopu Projekta LIFE+. Pri izvajalcih javnih služb smo zbrali 2,5 % manj kot leta 2011. Zmanjšanje sicer ni veliko, vzrokov pa je več. Del zmanjšanja gre na račun večjih količin v drugih zbiralnih kanalih. Še boljše rezultate je leta 2012 omejil povečan pojav nezakonitega odstranjevanja vrednih komponent in dejstvo, da nekateri zbiralci nekaterih količin ne zajemajo v tok električnih in elektronskih odpadkov. Prav tako opažamo, da so nekateri med njimi v preteklem letu prepuščali skupni shemi samo tiste skupine odpadne e-opreme, ki nimajo tržne vrednosti, oz. so oddajali le opremo, ki je bila precej poškodovana in izropana. Želimo si, da bi bilo sodelovanje s takimi podjetji v prihodnje boljše in dolgoročno. Vedno poudarjamo pomen pozitivne komunikacije in dialoga pri prevzemanju, ozaveščanju in infrastrukturi zbiranja.

Kako sta pripravljena Slovenija in kako ZEOS, da leta 2021 zbereta 65 % količin, povprečno danih na trg v zadnjih treh letih?
Cilj, ki ga moramo doseči leta 2021, je zelo visok in skoraj nedosegljiv. Letno bi morali zbrati za polovico več OEEO kot zdaj. Vendar je potrebna le 3-odstotna letna rast zbranih količin, da bi do leta 2021 zbrali 65 % OEEO, povprečno dane na trg v zadnjih treh letih. Stalno zmerno povečevanje zbranih količin bomo dosegli z več ukrepi. Najpomembnejši sta ozaveščanje široke populacije o pomenu zbiranja OEEO in posredovanje informacij o možnostih oddaje. Končnim uporabnikom bo treba približati mesta, kjer lahko oddajo OEEO. Velike rezerve so še pri evidentiranju nekaterih razredov OEEO. Opažamo, da smo najmanj opreme zbrali v razredu veliki gospodinjski aparati.

Zakaj?
Gospodinjski aparati so zaradi svoje vrednosti zanimivi za različne zbiralce, ki jih prodajajo mimo skupnih shem trgovcem z odpadnimi surovinami. Če bi tudi pri velikih gospodinjskih aparatih in hladilno-zamrzovalnih aparatih dosegli enak delež kot pri drugih razredih, bi se že zdaj približali cilju za leto 2021. Za ureditev tega področja bo moral zakonodajalec poskrbeti, da bo lastništvo nad OEEO pripadlo proizvajalcem oziroma skupnim shemam, prek katerih izpolnjujejo svoje obveznosti ravnanja z OEEO, oziroma da se bodo evidentirali tudi tokovi, ki gredo mimo skupnih shem ravnanja z OEEO. ZEOS kot skupna shema proizvajalcev in uvoznikov ee-opreme prevzema obveznosti, ki mu jih nalaga zakonodaja, seveda pa se je treba zavedati, da sta učinkovitost in doseganje rezultatov odvisna tudi od aktivnega vključevanja države predvsem pri reguliranju, spremljanju, nadzoru in sankcioniranju.

Opažamo namreč, da je ozaveščenost prebivalstva dostikrat veliko večja kot ozaveščenost in ravnanje nekaterih podjetij, ki ravnajo z odpadki in imajo za to delovanje celo ustrezna okoljska dovoljenja.

Katere regije v Sloveniji so pri zbiranju in ločevanju OEEO in OPBA najboljše? Katere akcije ali prejeme bi izpostavili?
Glede učinkovitosti zbiranja velja izpostaviti vzhodno Slovenijo. Koroška, Štajerska in Pomurska regija so nedvomno območja z največjo zbrano količino e-odpadkov. Njihovo uspešnost redno objavljamo z ekosemaforjem na naši spletni strani (http://life.zeos.si/sl/dogodki/eko-semafor.html). Prav tako velja navesti, da so manjša naselja, mesta in podeželja bolj ozaveščena kot večja mesta, če je merilo ločeno zbrana odpadna e-oprema.

Kot najuspešnejše in nadvse učinkovite akcije zbiranja odpadne e-opreme so se izkazale enomesečne ozaveščevalno-zbiralne akcije na Koroškem, Primorskem in Pomurskem. Vtisi z velike zbiralne akcije so bili za vse udeležence nepozabni. V akciji na Koroškem so zbrali neverjetnih 196 ton e-odpadkov, kar je 1/3 celoletnih zbranih količin v Koroški regiji, medtem ko so v akciji na Primorskem zbrali 164 ton e-odpadkov. V veliki ozaveščevalno-zbiralni akciji »E-odpadke ločuj in okolje varuj!«, ki je potekala na Pomurskem, je sodelovalo kar 24 ڑol in prek 70.000 prebivalcev iz 18 občin. Skupaj jim je uspelo zbrati prek 230 ton e-odpadkov. Odziv šol je bil nad vsemi pričakovanji, zato smo tudi najboljše šole nagradili.

Kaj ste dosegli z akcijo e-transformer?
Ta akcija je osrednja v Projektu LIFE+ »Ozaveščanje o ravnanju z OEEO v Sloveniji«, ki ga sofinancirata Ministrstvo za kmetijstvo in okolje ter Evropska komisija s fundacijo LIFE+. Cilj projekta je širiti informacijo o nujnosti ločevanja e-odpadkov, možnostih njihovega oddajanja v zbiralnice in spodbuditi končne potrošnike, da spremenijo vedenje in dejansko začnejo tovrstne odpadke ločevati, če jih še ne.

Z našim promocijskim vozilom e-transforemer želimo v okviru akcij jasno in prek multimedije v notranjosti vozila predstaviti pomembnost pravilnega ravnanja z e-odpadki in odpadnimi baterijami in pokazati, da je mogoče e-odpadke kakovostno obdelati, torej »transformirati« v nove proizvode, ohranjati okolje zdravo in varovati naravne vire. Slogan akcije: »Odloèuj!« sporoèa: »Odloèi se in loèi e-odpad.« Veè o projektu na http://life.zeos.si/