Pooblaščenka za varstvo okolja | mag. Vanesa Čanji |
 
Atlantic Grupa, njen del je Droga Kolinska, je lani na korporativni ravni vzpostavila sistem upravljanja okolja, letos pa so prejeli prvi korporativni okoljski certifikat za proizvodne lokacije v regiji. Filozofija trajnostnega razvoja je v Atlantic Grupi vključena v organizacijsko kulturo. Kje so ključni okoljski izzivi v tako heterogeni skupini? Odgovarja Alenka Kolarič.
 
Alenka Kolarič

Alenka Kolarič

Kako je organizirano področje varovanja okolja v Drogi Kolinski in kako v Atlantic Grupi?
Droga Kolinska kot del korporacije Atlantic Grupe (AG) ima dolgo tradicijo varovanja okolja. Svoj prvi certifikat ISO 14001 je podjetje dobilo leta 2001 in od takrat se je sistem nenehno razvijal in nadgrajeval. Lani je prišlo na okoljskem področju do velike spremembe. Sistem upravljanja okolja (EMS) smo organizirali na korporativni ravni. Pripravili smo korporativna okoljska pravila, organizirali (povezali) okoljske predstavnike z vseh trgov in lokacij v Zeleni tim in poskrbeli za njihovo usposobljenost. Omogočili smo, da se dolgoletne okoljske izkušnje prenašajo kot dobra praksa na lokacije, kjer je sistemski pristop k varovanju okolja nova izkušnja. Marca letos smo v AG prejeli prvi korporativni okoljski certifikat za proizvodne lokacije v regiji. Do naslednjega leta načrtujemo razširitev sistema na vse preostale proizvodne lokacije in distribucijske centre.

Kako v podjetju/skupini razumete korelacijo med okoljem in trajnostnim razvojem?
Skrb za okolje je le ena od treh sestavin trajnostnega razvoja. Glede na sistemski pristop, ki je prisoten dobro desetletje, okoljsko področje izstopa kot najbolj prepoznavno, vendar je bilo veliko narejenega tudi na socialnem in ekonomskem področju trajnostnega razvoja. V AG je filozofija trajnostnega razvoja vključena v organizacijsko kulturo, je del korporativnih vrednot, s katerimi poudarjamo, da smo naravno drugačni.

Kako se kaže drugačnost? Kateri pritiski so ključni pri vaših okoljskih premikih: zakonodaja, kupci, notranja racionalizacija? Kako jih vrednotite?
Osnovno vodilo na vseh področjih so želje, pričakovanja in zahteve kupcev oziroma potrošnikov. Seveda pa imamo vedno pred očmi okoljsko zakonodajo. Marsikateri okoljski premiki niso neposredno vezani na proizvod in jih kot take potrošniki ne zaznajo. V teh primerih ideje za izboljšanje okoljskega delovanja pogosto prispevajo zaposleni, kar kaže vedno višjo okoljsko ozaveščenost v podjetju. Pri skrbi za okolje je treba upoštevati tudi finančni vidik, saj na primer optimizacija potrošnje energentov in vode bistveno vpliva na višino stroškov, ki je ena od elementov oblikovanja končne cene izdelkov.

Tudi pri merjenju uspešnosti in učinkovitosti okoljskega delovanja je bil v zadnjem času narejen velik korak naprej. V AG smo poleg običajnih ključnih okoljskih pokazateljev (Key Performance Indicators), ki jih zahteva standard ISO 14000, začeli uporabljati nekatere dodatne okoljske trajnostne pokazatelje iz priporočil dokumenta GRI (Global reporting Iniciative). Ti pokazatelji omogočajo uravnotežen pogled na okoljske dejavnosti in tudi širše gledano na dejavnosti družbene odgovornosti.

Kako usklajujete okoljska vprašanja v tako heterogeni skupini z vidika izdelkov, lokacij, trgov? Kateri cilji in kateri ukrepi so prednostni?
Za AG lahko res rečemo, da je razgibana. Poleg petnajstih proizvodnih lokacij v šestih državah ima tudi bogato distribucijsko mrežo. Korporativni sistem upravljanja okolja je v takem primeru prav gotovo prava rešitev. Enotna pravila, enotni kazalniki uspešnosti in učinkovitosti, zeleni tim, interna usposabljanja in dobra komunikacija prispevajo k učinkovitemu prenosu dobre prakse. Temeljni cilji, ki so opredeljeni v korporativni okoljski politiki, se nanašajo na izbiro okolju prijaznih surovin, recikliranje embalaže in racionalno rabo naravnih virov. Letos smo se ob običajnih aktivnostih osredotočili na energetsko učinkovitost. Začeli smo uvajati sistem učinkovite rabe energentov, v okviru katerega bomo naredili energetske preglede proizvodnih lokacij in določili prioritetne ukrepe.

Ali se bo na okoljskem področju AG z vstopom Hrvaške v EU kaj spremenilo?
Korporativna okoljska pravila AG temeljijo na napredni evropski zakonodaji, kar pomeni, da se na vseh lokacijah družbe upoštevajo visoki interni okoljski standardi. V nekaterih primerih so zahteve korporativnih pravil višje od zahtev lokalne okoljske zakonodaje, tako da vstop Hrvaške v EU za AG ne pomeni večjih sprememb z vidika novih zadolžitev. Pričakujemo pa, da se bodo z razvojem okoljske infrastrukture na hrvaškem trgu odpirale nove možnosti pri iskanju optimalnih okoljskih rešitev.

Ali bo to zahtevala tudi nova EID direktiva? Kaj bo pomenila za vašo skupino?
Droga Kolinska je s svojim delovanjem okolju prijazno podjetje, zato ji ni bilo treba pridobiti okoljskega dovoljenja po t. i. Uredbi IPPC. Tudi po kriterijih EID direktive ne spada med energetsko intenzivna podjetja, tako da z uvedbo direktive niso predvidene dodatne obveznosti.

A vendarle. Kje vidite ključne okoljske izzive v prehrambni panogi v prihodnje?
Do zdaj je bilo veliko narejenega za uvajanje sodobne okolju prijazne tehnologije, spodbujanje skrbnega razvrščanja odpadne embalaže, ki omogoča recikliranje materialov, in preprečevanje onesnaževanja okolja z izpusti v vodo, zrak … Naslednji korak, ki se ponuja, je širitev okoljskih načel v vse poslovne procese. Pri razvoju novih izdelkov se ‍e pri sami ideji lahko razmiڑlja o vseh mo‍nostih uporabe okolju prijaznejڑe embala‍e. Mo‍nosti izbire so lahko zmanjڑevanje te‍e oz. količine embalaže in izbira embalaže, ki je delno narejena iz reciklata. Drugi primer je vključitev okoljskih kriterijev v nabavni proces pri izbiri dobaviteljev in s tem širitev skrbnega odnosa do okolja zunaj »štirih sten« podjetja.