V sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo in okolje v rubriki Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja objavljamo odgovore na aktualna vprašanja podjetij in institucij. Tokrat so bili v ospredju URKO, zakonodaja o odpadni embalaži in črpanje sredstev iz Bruslja za programe NATURA 2000. Na vprašanje o energetskih izkaznicah pa je odgovorilo Ministrstvo za infrastrukturo in prostor.
 

Sistem energetskih izkaznic vzpostavljen

Zanima me, kakšen je status v zvezi z izdajanjem energetskih izkaznic. Sedaj je že več kot leto dni, odkar smo nekateri naredili izpite, o možnostih, da bi jih začeli izdelovati, pa ni ne duha ne sluha. Decembra 2012 sem oddal vlogo za izdajatelja izkaznic, pa še do danes ne vem niti to, ali je vloga popolna?

Gorazd Rus s.p., Termografija, nadzor in projektiranje

MzIP je vzpostavilo sistem energetskih izkaznic, ki je začel delovati v tem mesecu. Ministrstvo je tudi že začelo z izdajanjem licenc neodvisnim strokovnjakom.

Spremembe zakonodaje o embalaži še niso pripravljene

V sistemu ravnanja z odpadno embalažo po mnenju prizadetih akterjev ni sprememb; direktorica Interseroha Mateja Mikec pa je izjavila, da je sistem ravnanja na prelomnici in da »se med udeleženci na trgu ravnanja z odpadki krepi nezaupanje v delovanje MKO, da MKO zagovarja interese samo nekaterih vplivnih skupin.« Katere rešitve se pripravljajo za učinkovitejšo regulativno vlogo MKO na področju ravnanja z OE in ali se bo dvignil prag za pridobitev OVD za sheme?

Na Direktoratu za okolje načrtujemo natančen pregled veljavne zakonodaje o embalaži, vključno s ponovnim pregledom skladnosti z Direktivo 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži. Konkretni predlogi sprememb zakonodaje še niso pripravljeni.

URKO še ni usklajen

Predvidoma julija, tako je bilo napovedano, naj bi bil dan v medresorsko usklajevanje nov predlog Uredbe o ravnanju s komunalnimi odpadki. Ali se je oziroma se bo to zgodilo in katere novosti so predlagane?

Z Uredbo o komunalnih odpadkih bodo določena pravila ravnanja s komunalnimi odpadki, vrste in najmanjši obseg dejavnosti in nalog, ki morajo biti zagotovljene v okviru vseh treh obveznih občinskih gospodarskih javnih služb (zbiranje, obdelava, odlaganje komunalnih odpadkov), oskrbovalni standardi in normativi ter tehnični in drugi ukrepi za delovanje teh javnih služb. Namen Uredbe o komunalnih odpadkih je predvsem posodobitev sedaj veljavne Odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki iz l. 2001,ne bo pa posegala v druge podzakonske predpise, ki urejajo komunalne odpadke.

Uredba o komunalnih odpadkih se bo uporabljala za vse komunalne odpadke iz gospodinjstev, gospodarskih in negospodarskih dejavnosti. Uredba bo določala obveznosti izvirnih povzročiteljev (fizičnih in pravnih oseb), vendar ne bo posegala v tiste njihove obveznosti glede prepuščanja/oddajanja komunalnih odpadkov, ki so že določene z drugimi predpisi. Na pobudo gospodarstva bo uvedena nova izjema od obvezne uporabe javne službe zbiranja, in sicer bodo lahko izvirni povzročitelj iz dejavnosti za svoje ločeno zbrane  komunalne odpadke zagotovili obdelavo z oddajo drugemu zbiralcu/obdelovalcu, ki ni izvajalec javne službe; za te odpadke bodo morali voditi evidenco in poročati (v skladu z Uredbo o odpadkih), ne glede na njihovo količino.

Na podlagi pripomb, prejetih med javno obravnavo, ki je potekala v decembru 2012 in januarju 2013, bo uredba dopolnjena na način, da bodo tudi izvirni povzročitelji komunalnih odpadkov iz gospodinjstev imeli možnost izbire glede prepuščanja odpadnega papirja (20 01 01) in odpadnih kovin (20 01 40) izvajalcu javne službe ali oddaje teh odpadkov drugemu zbiralcu, ki je vpisan v ustrezno evidenco. Zbiralci bodo te odpadke lahko prevzemali samo v svojih zbirnih centrih, sistem prepuščanja v zabojnikih bo še vedno omejen le na zbiralnice nenevarnih frakcij (z drugimi besedami: zabojnike za ločeno zbiranje bo lahko na javnih površinah namestil samo izvajalec javne službe). Ustrezno bodo dopolnjeni tudi členi o vodenju evidence in poročanju zbiralcev.

Posledično se s tem urejajo tudi zbiralne akcije. Ker zbiralci lahko zbirajo odpadni papir in kovine od izvirnih povzročiteljev iz gospodinjstev, se bodo lahko šole in druge organizacije dogovorile za izvedbo zbiralne akcije teh odpadkov z izvajalcem javne službe ali s katerimkoli zbiralcem, ki je vpisan v ustrezno evidenco. Z Uredbo o komunalnih odpadkih pa bodo v zvezi s tem podrobneje določene samo obveznosti izvajalca javne službe, ki bo moral najmanj enkrat letno na območju, na katerem izvaja to javno službo, dati pisno pobudo vsem vrtcem in osnovnim šolam za zbiralno akcijo vsaj ene nenevarne frakcije.

Glede na to, da je v Sloveniji veliko število zelo majhnih občin, je na predlog Zbornice komunalnega gospodarstva spremenjen tudi člen, ki določa zbirne centre. Zbirni centri (ZC) naj bi se delili na ZC I. in ZC II. reda. Načeloma naj bi bil v vsaki občini ZC, vendar pa bi lahko izvirni povzročitelji prepuščali odpadke  v ZC na območju druge občine v primerih, ko javno službo zbiranja komunalnih odpadkov v obeh občinah izvaja isti izvajalec javne službe, če občini skleneta pogodbo ali če se občini dogovorita o skupni uporabi tega ZC.

V predlogu Uredbe o komunalnih odpadkih ostajajo mešani komunalni odpadki iz gospodinjstev in dejavnosti v sistemu javne službe od zbiranja do odlaganja, v izogib situaciji, da za te odpadke v določenem časovnem obdobju ne bi bilo mogoče zagotavljati obdelave (izvajalec javne službe jih mora prevzemati ne glede na stroške) ali pa bi se z njimi ravnalo na način, ki ni v skladu s pravili varstva okolja in varovanja človekovega zdravja.

Poudarjamo, da gre za predlog, ki še ni niti notranje usklajen med pristojnimi direktorati in organi v sestavi ministrstva, niti medresorsko usklajen, zato še ni mogoče podati bolj podrobnega odgovora. Terminski plan sprejema Uredbe o komunalnih odpadkih zaenkrat ostaja nespremenjen.

Natura 2000 – lani v Bruselj le en predlog za sofinanciranje

Na okrogli mizi o temi Gozdovi – slovenska pot v Evropo 2020?, ki sta jo v Cerknici organizirala slovenska Informacijska pisarna Evropskega parlamenta in STA, je evropska poslanka dr. Romana Jordan povedala, da Slovenija ni počrpala sredstev v Bruslju, ki so bila namenjena za projekte v okviru Nature 2000? Ali je to točno in kje so vzroki za slabo črpanje? Ali je predvideno črpanje sredstev še za kakšne projekte v letu 2013?

LIFE+ je program za okolje, ki je namenjen projektom s področja okolja, vključno projektom s področja narave in biodiverzitete, ki vključuje tudi ukrepe na območjih Natura 2000.

Slovenija že od leta 2000 sodeluje v programu LIFE. Pridobili smo 20 projektov s področja narave in biotske raznovrstnosti v skupni vrednosti okrog 30 milijonov EUR, od tega je 16 milijonov sredstev programa LIFE+ .

Glede na to, da se iz evropskega finančnega programa LIFE, edinega, ki je namenjen izključno financiranju projektov za implementacijo okoljske politike in zakonodaje Skupnosti ter integracije okolja v druge politike, financirajo zelo zahtevni projekti, s katerimi se rešuje evropsko pomembne okoljske probleme, je pristojno ministrovo spodbujalo črpanje sredstev tudi tako, da je vključno do leta 2011 projekte, ki jih je izbrala Evropska komisija, sofinanciralo v višini 20% vrednosti, čeprav sofinanciranje LIFE projektov s strani države ni obvezno. V letu 2012 pa zaradi pomanjkanja sredstev ministrstvo ni objavilo razpisa za sofinanciranje projektov. Posledica tega je bila, da smo v letu 2012 v Bruselj poslali le 1 projektni predlog na temo Natura 2000, ki pa ni bil potrjen za sofinanciranje. V letošnjem letu je MKO objavilo razpis za sofinanciranje v višini do 30% skupne vrednosti projekta in prejelo tudi skupno 34 projektnih predlogov, od tega 9 na temo Natura 2000, zato pričakujemo v letošnjem letu ponovno boljše črpanje LIFE+ sredstev za projekte sklopa narava in biotska raznovrstnost.

Poleg zahtevne finančne strukture pa so zahtevna tudi merila za izbor projektov (izbor opravi Evropska komisija), zato je zelo pomembna kakovost projekta. Sofinanciranje ni edina pomoč in spodbuda, ki jo je ministrstvo nudilo tistim, ki so želeli pridobiti sredstva za projekt iz programa LIFE+. O programu LIFE+ in o razpisu je informiralo najširši krog ljudi preko različnih medijev, organiziralo je delavnice in individualna svetovanja ter pomagalo pri pripravi in oblikovanju čim bolj kakovostnih projektnih predlogov. Vendar je potrebno poudariti, da gre pri programu  LIFE+ za t.i. »bottom up« pristop. To pomeni, da projekte lahko predlaga in pripravi kdorkoli. Na odločitev, katere projekte poslati v Bruselj  pristojno ministrstvo nima nikakršnega vpliva, saj mora Evropski komisiji posredovati vse prejete projektne predloge.

Prav kakovost projektov je odločilna za pridobitev sredstev. V okviru letnih razpisov Evropske komisije za pridobitev sofinancerskih sredstev iz programa LIFE+ so za vsako državo določene t.i. okvirne nacionalne kvote, v okviru katerih se dodeljujejo sredstva projektom. Res je, da Slovenija zaradi slabše kakovosti projektov letne kvote običajno ne izkoristi v celoti.

Sredstva za financiranje projektov Nature 2000 pa je možno pridobiti tudi iz drugih evropskih sredstev. Za program razvoj regij je eden od indikatorjev tudi indikator ‚100 projektov za Naturo 2000‘, ki je pokazal zelo nizko stopnjo črpanja sredstev v ta namen. Glavni vzrok je v tem, da so občine same izbirale možnosti za financiranje iz strukturnih skladov in se prednostno niso odločale za financiranje za Naturo 2000. Ena od pozitivnih izjem je občina Velika Polana, ki je z utemeljitvami na podlagi Nature 2000 prijavila in izvedla več projektov.

–> Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja (kazalo)