Pooblaščenka za varstvo okolja |
 
Swatycomet iz Maribora je pred dvema letoma po uspešno izvedeni združitvi, poznejših selitvah proizvodnih programov in podpornih služb ter z optimizacijo procesov obrnil nov list v svojem poslovanju. Kot zavezanka IPPC je morala družba sprejeti več okoljskih ukrepov, posledica katerih so bile obsežne investicije v okoljske posodobitve, ki pa že kažejo ekonomske in okoljske prihranke ne le na področju emisij v zrak, pojasnjuje Tatjana Padežnik Matović, ena od dveh pooblaščenk za okolje v skupini Swatycomet.
 

Tatjana Padežnik Matović; foto: Boštjan Čadej

Tatjana Padežnik Matović; foto: Boštjan Čadej

Pretežni del proizvodnega programa tvorijo umetni brusi in tehnične tkanine. Pri industrijskih brusnih orodjih ste leta 2011 z obsežnim investicijskim ciklom ekološko posodobili proizvodnjo. Katere že narejene in načrtovane posodobitve lahko izpostavite? Ali lahko ocenite okoljske in ekonomske prihranke?
Glede posodobitev na lokaciji v Mariboru, kjer izdelujemo industrijska brusna orodja in kjer je obrat zavezanec IPPC zaradi proizvodnje keramičnih brusov, lahko izpostavimo več naložb. Navedem naj naložbe v novo trikomorno čistilno napravo RTO za čiščenje emisij v zrak iz naftalenskih sušilnikov in dveh komornih keramičnih peči, novo čistilno napravo za čiščenje fluridov, ki se iz keramičnih peči sproščajo nad 700 ⁰C, dograditev posebnega kompenzacijskega rezervoarja na obstoječi dvokomorni čistilni napravi, ki omogoča izboljšan sistem čiščenja odpadnih plinov iz keramičnih peči, znižanje prostega vleka čistega zraka na čistilno napravo za vse keramične peči, zmanjšanje pretokov plina iz dveh keramičnih peči z 26.000 m3/h na 6.000 m3/h s toplotnim izmenjevalnikom, kar je omogočilo nabavo manjše, bolj ekonomične čistilne naprave ob istočasnem izkoriščanju odpadne toplote, gradnjo sistema cevovodov tako, da so vse peči namenjene žganju in utrjevanju keramičnih in smolno vezanih izdelkov in povezane s čistilnimi napravami v zaprt sistem obratovanja. Tudi s protihrupnimi zaščitami odpraševalnih sistemov smo zmanjšali emisije hrupa v okolje in s tem izboljšali kakovost bivanja okoliških prebivalcev. S temi naložbami zdaj dosegamo tudi okoljske zakonske zahteve, zato v prihodnosti ne načrtujemo večjih naložb.

Katere okoljske standarde ste uvedli?
Sistem ravnanja z okoljem po ISO 14001 smo vpeljali že leta 2000 in ga uspešno nadgrajujemo.

Swatycomet je zavezanec IPPC. Ali ste že pridobili novo dovoljenje, potrebno zaradi selitve proizvodnje in tehnologije na relaciji Zreče–Maribor? Kako ocenjujete postopke v povezavi s pridobitvijo dovoljenja, ki naj ga izda Ministrstvo za kmetijstvo in okolje?
Odločbo o spremembi okoljskega dovoljenja, ki naj bi ga izdalo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje zaradi izvedenih sprememb na tej lokaciji zaradi sinergijskih učinkov po združitvi podjetij Swatya in Cometa, smo pridobili ob koncu januarja letošnjega leta. Postopki pridobivanja dovoljenja bi vsekakor morali biti krajši. Odločbo smo pridobivali dve leti. Menim, da bi morali poenostaviti nekatere člene Zakona o upravnih postopkih in spremeniti organizacijske postopke pregleda vlog na ARSO.

Swatycomet je tudi zavezanec po Direktivi SEVESO. Kako je s trendom porabe nevarnih snovi?
Po izvedbi racionalizacije in optimiziranja proizvodnih procesov na lokaciji v Mariboru je v podjetju samo še obrat Tehničnih tkanin v Ločah zavezanec Direktivi SEVESO, ker je vir manjšega tveganja zaradi uporabe utekočinjenega naftnega plina propan-butan. V Mariboru se je količina nevarne snovi precej zmanjšala in obrat ni več zavezan Direktivi SEVESO.

V vaši proizvodnji se uporabljajo tudi topila. Kakšne okoljske ukrepe ste sprejeli?
Največ se topila uporabljajo pri impregnaciji steklenih tkanin s fenolformaldehidno smolo, tj. pri izdelavi tehničnih tkanin, ki se kot armatura uporabljajo v končnem izdelku – brusu. Zaradi uporabe velike količine topil na leto je obrat v Ločah, kjer izdelujemo te tkanine, tudi zavezanec Direktivi IPPC. Za izdelavo teh tkanin trenutno v abrazivni industriji ni alternative. Uporaba in poraba topil se bo nadaljevala, seveda pa so postopki vodeni in nadzorovani tako, da izpolnjujemo zahteve direktiv IPPC in SEVESO in da je tveganje varnosti in zdravja pri delu čim manjše.

Veliko sredstev ste porabili za sanacijo zaradi emisij na mariborski lokaciji. Je problem odpravljen?
Glede na trenutne zahteve okoljske zakonodaje smo, kar se tiče emisij v zrak, sanacijo uspešno končali, imamo še celo nekaj rezerv ob morebitnih zaostritvah zakonskih zahtev. Tudi emisije v vode in imisije hrupa v okolje ne presegajo zakonskih mejnih vrednosti.

Ali vaši domači ali tuji kupci podajajo kakšne nove ali poostrene zahteve po dokazilih o okoljski ustreznosti proizvodov ali proizvodnje?
Seveda. Tuji in domači kupci podajajo vse več zahtev in želijo tudi podatke o uporabi posameznih snovi pri procesu proizvodnje, prav tako sme tudi sam izdelek vsebovati le določeno količino nekaterih elementov. Tudi zakonodaja REACH, po kateri je treba spremljati vse vplive določenih kemikalij od proizvodnje do uničenja, je pri tem naredila svoje. Skratka, neprimerno bolj kot pred nekaj leti se stremi k obvladovanju nevarnosti za ljudi in okolje.

Ali je sistem ločevanja odpadkov urejen kot celota? Kako uspešni ste pri ločevanju?
Lahko rečem, da smo uspešno uredili sistem ločevanja in nadzora odpadkov. Ekološke otoke v proizvodnji nadzirajo dežurnih delavci, prav tako so za centralni ekološki otok na posamezni lokaciji določene osebe. Delavce v sklopu prve zaposlitve izobražujemo tudi o tem področju in občasno v sklopu drugih izobraževanj. Menim pa, da je okoljska zavest zaposlenih na visoki ravni.

Ločujete tudi industrijske odpadke. Ali kakšno vrsto odpadkov ponovno uporabite?
Seveda, tudi industrijske odpadke je treba ločevati. Pri izdelavi brusov ponovno uporabljamo korund, ki ga predelovalec odpadkov pridobi z drobljenjem in sejanjem iz naših neuporabnih izdelkov.

Ostanke od izsekovanja mrežic vozite na predelavo v tujino. Za kakšno vrsto odpadka gre in kakšen je stroške tovrstne predelave v tujini?
To je odpadek, ki nastaja pri izsekovanju rondojev iz steklenih mrežic, impregniranih s fenolformaldehidno smolo. Zaradi svoje heterogenosti odpadek potrebuje notifikacijo za izvoz v tujino. V Sloveniji trenutno za tovrstni odpadek ni ustreznega porabnika. V zvezi s tem smo nekaj poskusov izvedli tudi v cementarni Anhovo, ki je pridobila okoljsko dovoljenje za uporabo tega odpadka, vendar bi morali sistem doziranja ustrezno nadgraditi. Strošek tovrstne predelave v tujini je zelo visok.

Katere so vaše ključne vhodne surovine?
Ključne surovine so korundi različnih kakovosti in oplemenitenja (različna vsebnost Al2O3), siliciji dveh rani kakovosti(črni in zeleni), fenolne smole, vtisne nalepke na črnem papirju in papir v zvitkih za Loče (črni in voščeni), polnila (PAF, pirit, kriolit, živec), embalaža (kartoni in les) in steklene niti za Loče. Alternative iščemo večinoma zaradi nižje cene, včasih zaradi boljše kakovosti, že nekaj časa pa nimamo težav s pomanjkanjem surovin.

Kateri so bili največji okoljski izzivi v zadnjih letih in kako ste jih reševali (npr. vprašanje hrupa, smradu, izboljšanje delovnih razmer, odvajanje vode …)?
Vsekakor je bil največji okoljski izziv doseganje okoljskih zakonskih zahtev v obratu Industrijska brusna orodja v Mariboru. Z naložbo, vredno 1,5 milijona EUR, smo z ukrepi, navedenimi prej, zmanjšali emisije v zrak in omejili vonj po naftalenu, z ograditvijo virov hrupa s protihrupnimi zaščitnimi lamelami znižali emisije hrupa v okolje, z optimizacijo programov smo pomembno znižali porabo nevarnih snovi, s prehodom na zaprte hladilne sisteme pa smo uspešno znižali emisije snovi v vode.

Kolikšne so investicije v okolje?
Upoštevajoč že navedene naložbe v Mariboru, nakup nove čistilne naprave v Zrečah, urejanje celotne logistike ločevanja odpadkov itd. lahko za zadnja 3 leta višino investicij v okolje zaokrožimo na 3,0 milijona EUR.

Kakšni so trendi, izzivi in dosežki delovne ekologije?
Pri delovni ekologiji izvajamo periodične preiskave fizikalnih in kemičnih škodljivosti v delovnem okolju. Vzpostavili smo tudi sodelovanje z laboratorijem iz Nemčije za biološki monitoring. Zaposlene v hrupnem delovnem okolju poskušamo motivirati za uporabo osebne varovalne opreme tudi takrat, ko izmerjena vrednost še ne presega mejne vrednosti. V podjetju tudi stalno zamenjujemo surovine z alternativnimi, ki so manj škodljive zdravju in okolju prijaznejše.

Katere aktivnosti izvajate za učinkovito rabo energije?
V sklopu internih projektov je učinkovita raba energije v podjetju usmerjena predvsem v zmanjšanje porabe električne energije za zunanjo in notranjo razsvetljavo in koristno izrabo odpadne toplote. Z avtomatizacijo procesov v energetiki vzpostavljamo nadzor nad porabami energije. V sklopu projektov potekajo tudi razmišljanja o uvedbi trigeneracije – sočasna proizvodnja toplotne, električne in hladilne energije.

Kje še ima podjetje priložnosti za okoljsko rast?
Večja investicija, ki nas čaka letos v ekologijo, je dograditev kolektorja, prek katerega bodo vse komunalne odpadne vode in industrijske vode, podobne komunalnim, na lokaciji Zreče speljane na centralno čistilno napravo, ki jo gradi občina Zreče in ki bo končana predvidoma ob koncu leta 2014. Čaka nas tudi protieksplozijska uskladitev procesov pri ravnanju s topili v obratu v Ločah. Izziv je tudi zmanjšanje porabe pitne vode za tehnološki proces z uporabo vode iz reke Dravinja, ki je v neposredni bližini podjetja v Zrečah, tudi zmanjšanje porabe energentov za ogrevanje z investicijami v nove sodobne avtomatizirane kotlovne naprave ter naložbe v izobraževanje in okoljsko ozaveščanje vseh zaposlenih.

Kateri ključni dosežek za okolje bi izpostavili?
Ključne dosežke za okolje sem navedla že prej, mogoče samo še poudarim, da je bila naložba v zadnjo investicijo na lokaciji Zreče vredna okoli 1 milijon EUR. Gre za gradnjo nove tunelske peči za žganje bakelitnih brusov, ki zamenjuje pet klasičnih Končarjevih peči. Uspešno smo jo zagnali ob koncu leta 2012 in zmanjšali emisije v zrak, zaradi ekonomičnosti peči pa še porabo električne energije in plina.