Sheme in odpadna embalaža | Jože Volfand |
 
Nič ne kaže, da bo kmalu prišlo do nujne prenove sistema ravnanja z odpadno embalažo, čeprav je bila, na primer, že lani obljubljena ureditev tehnične uredbe, vendar Direktoratu za okolje na MKO ni uspelo zadeti gola. Tudi uredba o ravnanju z odpadno embalažo še ni na situ, tako da MKO že na normativni ravni čaka nekaj neodložljivih opravil. Kajti sheme in komunalna podjetja, ki se sedaj organizirajo v družbo EMBAKOM, čutijo netransparentnost trga, nedorečenost zakonodaje, odsotnost Ministrstva za kmetijstvo in okolje kot regulatorja, pa tudi prešibko odločnost inšpekcijskih služb.
 

———
Članek v pdf small 9 pdf obliki.
——–

Na slabosti sistema je opozoril celjski okoljski simpozij, ki ga je organizirala Fit media v okviru Zelene Slovenije in z vsebinskim sodelovanjem MKO. Nič novega ni, da neprevzeta embalaža ostaja pri IJS, da grozi možnost finančnega zloma sistema, saj se Slopak že nekaj časa komaj rešuje iz težav, na MKO letijo očitki, da daje okoljevarstvena dovoljenja novim shemam brez jasnih meril, predvsem pa je ves čas v zraku, kako bo dokončno urejeno prevzemanje komunalne odpadne embalaže. Vendar bi bilo enostransko kazanje s prstom zgolj na MKO krivično. Večja odgovornost zavezancev in shem z njihovimi lastniki vred, zlasti pa večja pripravljenost vseh akterjev v verigi, da si približajo interese, ki ne bodo zgolj kratkoročni, lahko da realni temelj za postopno odpravo vrzeli, ki zijajo v sistemu. A tudi MKO ne more več čakati.

Kako naj se na trgu na novo pozicionirajo sheme? Kristijan Mlinar iz Dinosa meni, da bi morale sheme izhajati iz dejanskih kalkulacij in ne na pričakovanih prihodkih iz naslova prodaje embalaže. Slovenski trg, pravi, ne bo več prenesel tako nizkih embalažnin. Vse sheme pa bi morale dati državi bančne garancije.

V sliki neubranega sistema ravnanja z odpadno embalažo išče svoje mesto tudi Slopak, po stažu in tržnem deležu prva shema v Sloveniji. Revizijska poročila, ki bi jih morali skrbno preučiti predvsem lastniki, naj predvsem dajo transparentne odgovore, zakaj se je znašel Slopak v položaju, ki se je zdel zanj v določenem trenutku celo brezizhoden. In kaj morajo potem storiti lastniki in zavezanci, da bo Slopak v sistemu ravnanja z odpadno embalažo kreativno, pošteno in okoljsko odgovorno opravil naloge, zaradi katerih je bil ustanovljen.

Na trgu je vse več shem, nedavno je dobila OVD RECIKEL, vrzeli v sistemu pa prav tako. Anketa o tem, katere ukrepe zahteva trg odpadne embalaže v Sloveniji, je zgovorna.

Sistem ravnanja z OE je na prelomnici – in MKO?

Mateja Mikec, Interseroh:

Sistem ravnanja z odpadno embalažo v Sloveniji je na prelomnici: ali se bo začela odvijati spirala dezintegracije ali pa se bo sistem le konsolidiral in postal trajno vzdržen. Scenarij dezintegracije je verjeten, če bo v tem in prihodnjem letu ravnanje z odpadno embalažo ostalo zakonsko nedorečeno in neurejeno in če ne bomo vsi deležniki v sistemu sposobni vzpostaviti strokovnega dialoga in doseči dogovora, ki bo omogočal okoljsko in ekonomsko učinkovito ravnanje z odpadno embalažo in preostalimi odpadnimi proizvodi.

V Interserohu smo še vedno prepričani, da bi moralo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje čim prej aktivno začeti urejati zakonske podlage in pri tem vzpostaviti dialog s ključnimi deležniki v sistemu, čemur se trenutno izogiba. Ključni problem je tudi ta, da je bilo premalo sodelovanja med družbami za ravnanje z odpadno embalažo in da je Slopak v okviru GIZ Skupne sheme, ki bi moral biti osrednji prostor dialoga med družbami, blokiral delovanje sekcije OE. Tako lahko zdaj le upamo, da bo Slopaku uspelo rešiti težave, da bo konstruktivno pristopil k dialogu o prihodnjih ureditvah sistema in da bo novo vodstvo MKO pravočasno spoznalo vse vidike problematičnosti situacije pri ravnanju z odpadno embalažo. Upravičeno pa se bojim, da obstaja velika verjetnost, da se bodo ključni deležniki in predvsem MKO zavedali resnosti situacije šele tedaj, ko se bo začela ločeno zbrana embalaža spet kopičiti pri izvajalcih javne službe ravnanja z odpadki oziroma se vračati na odlagališča.

Eden izmed jasnih pokazateljev neurejenosti situacije je tudi ta, da se DROE, predvsem tisti, ki je vertikalno povezan z zbiralci sekundarnih surovin, že obnaša špekulativno. Tistemu zbiralcu, s katerim so v ozki poslovni ali lastniški povezavi (Dinosu, Surovini in Papirservisu), želijo zagotoviti čim večje masne tokove embalaže iz gospodinjstev. Tak DROE, ki je izrazito dampinški in vsebuje elemente transfernih cen, že ponujajo zavezancem embalažnine. Tudi EMBAKOM, ki je v lasti nekaterih izvajalcev javnih služb ravnanja z odpadki, je začel aktivnosti, ki naj bi zagotovile, da bo imel sedanji in bodoči CERO zagotovljene snovne tokove odpadne embalaže iz gospodinjstev.

Iz navedenega je jasno, da so trenutne razmere pri ravnanju z odpadno embalažo samo posledica vprašanja, katera interesna skupina bo prevzela nadzor nad snovnimi tokovi embalaže, ki jo ločeno zberemo gospodinjstva, in kateri zbiralec (Dinos, Surovina ali Papirservis). Z delovanjem EMBAKOMA pa se pojavlja vprašanje, ali bodo izvajalce zaradi nepovratnih virov financiranja infrastrukture in zaradi intenzivnega lobiranja na MKO »premagali« izvajalci javnih služb. Pri tem ne smemo pozabiti, da so nekateri izvajalci javne službe ravnanja z odpadki, delno ali v celoti, v zasebni lasti in da tudi CERO upravljajo zasebne družbe.

Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da Zbornica komunalnega gospodarstva, še zlasti Janko Kramžar, njen predsednik in direktor podjetja Snaga Ljubljana, brez zadržkov javno zagovarja idejo, naj bi se sistem ravnanja z odpadno embalažo monopoliziral. Izkušnje so nas naučile, da noben monopol ne prinaša cenovno učinkovitejših rešitev in to seveda velja tudi za ravnanje z odpadki. Ni treba pogledati prav daleč, da bi videli, kakšno škodo lahko gospodarstvu povzroča monopolna ureditev ravnanja z odpadno embalažo. Lep primer je Hrvaška, kjer so imeli tako ureditev v obliki državnega fonda in novi predlog zakona o odpadkih že predvideva, da se lahko zavezanci odločajo po svoji volji.

Skrbi nas, da se med udeleženci na trgu ravnanja z odpadki krepi nezaupanje v delovanje MKO, da MKO zagovarja interese samo nekaterih vplivnih skupin, predvsem izvajalcev javnih služb ravnanja z odpadki, in pozablja, da so zavezanci, to je gospodarstvo, tisti, ki sistem financirajo. Kot smo že večkrat in ob raznih priložnostih poudarili, bi MKO moral postaviti take regulatorne okvire, ki bi zagotovili transparenten in stabilen sistem ravnanja z odpadki, ki bi temeljil na prostem trgu.

Situacijo pri ravnanju z odpadno embalažo in preostalimi odpadnimi proizvodi pa dodatno zaostruje še dejstvo, da so se v zadnjih nekaj mesecih cene sekundarnih surovin in cene plastičnih materialov več kot prepolovile.

Da bi se sistem ravnanja z odpadno embalažo v Sloveniji stabiliziral, bi bilo treba sprejeti štiri ukrepe. Prvič – uvesti bi bilo treba pravilen način določanja obveznosti DROE, pri čemer je lahko osnova za določanje deležev prevzemanja embalaže pri izvajalcih javne službe ravnanja z odpadki samo embalaža, ki jo dajo na trg zavezanci in ki lahko nastaja v gospodinjstvih ali ustanovah. Samo pravilen izračun obveznosti bo zagotovil, da bo sistem pravičen za vse, ki sistem financirajo. Način izračuna mora slediti principu »povzročitelj plača«. Drugič – obveznosti DROE bi se morale določiti samo z upravno odločbo, ki zagotavlja, da so deleži prevzemanja določeni pravilno in pravično. Sistem določanja in pregled izpolnjevanja obveznosti se lahko zgleduje po sistemu dohodnine. Obveznosti se lahko določajo na podlagi podatkov CURS, dejanske obveznosti in izpolnjevanje na podlagi poročil DROE na ARSO pa šele po zaključku leta. Tretjič – kot družbe za ravnanje z odpadno embalažo lahko delujejo le tista podjetja, ki izpolnjujejo minimalne kriterije v zvezi z višino ustanovnega kapitala in morajo v dobro države izdati garancijo, s katero jamčijo izpolnjevanje svojih obveznosti. Kapital mora biti tako visok, da preprečuje pojavljanje špekulativnega DROE in zagotavlja finančno stabilnost sistema. Kapital mora DROE vzdrževati, dokler velja OVD. Četrtič – uvesti bi bilo treba normativne pogoje za prevzemanje ločeno zbranih frakcij od izvajalcev javne službe ravnanja z odpadki. Normativni pogoji so pomembni za obvladovanje stroškov logistike in razmejitev obveznosti med IJS in DROE.

Prag za pridobitev OVD za sheme se naj dvigne

Jure Fišer, Gorenje Surovina:

Sistem ravnanja z OE v Sloveniji je eno izmed področij ravnanja z odpadki, kjer se zadovoljivo izponjujejo nacionalni cilji, ki so predpisani na podlagi evropske direktive o ravnanju z odpadno embalažo. Da bi na tem področju dosegali še boljše cilje, je potrebno letos narediti nekaj nujnih dopolnitev sistema ravnanja z OE, saj bo v nasprotnem primeru težko zagotavljati odgovornosti za ravnanje z OE med različnimi embalažnimi družbami, ki se na novo ponavljajo. S tem namreč obstaja veliko tveganje za izogibanje odgovornostim, ki iz te dejavnosti izhajajo.

GS je že pred časom pozvala MKO, da čimprej pripravi dopolnitev zakonodaje. Gre torej za normativno ureditev urejanja področja z naslednjimi dopolnili:

  1. Dvig praga za pridobitev OVD – dovoljenje izdati samo tistim družbam, ki dokazljivo zastopajo minimalno 10% od vseh zavezancev, ki dajejo embalažo na trg.
  2. Uvedba bančne garancije za sheme za zagotovitev prevzemanja tistih frakcijj pri ravnanju z OE, ki so strošek.
  3. Znižanje praga obveznikov vplačevanja v sheme na 5 ton in uvedba pavšala za zavezance, ki dajo letno na trg od 5 do 15 ton embalaže.
  4. Ugotavljanje deležev za prevzemanje komunalne embalaže pri IJS na podlagi upravnih odločb.
  5. Uvedba klirinške hiše v okviru GIZ,kjer bi se letno poračunavale razlike med preveč in premalo pobrano embalažo med različnimi družbami.
  6. Okrepljeno delo inšpekcijski služb na terenu.

Ustanovitev družbe EMBAKOM trenutno ne bo imela nobenega vpliva na sistem ravnanja z odpadno embalažo v Sloveniji, saj sploh ni jasen interes za ustanovitev takšne družbe. Obstaja pa tudi nevarnost za monopoliziranje trga odpadne embalaže s strain IJS. Verjetno je v ozadju vseh poskusov pritisk IJS na MKO v zvezi s spremembami uredbe o OE, kar se dogaja v zadnjih dveh letih.

Bistvo družb za embalažo je, da so podaljšana roka zavezancev, ki so v osnovi zainteresirani, da se na najcenejši način poskrbi za zakonske obveznosti ravnanja z OE. Interes zavezancev ni, da se ravnanje z OE prenese v javno gospodarsko službo, s tem pa se vsi stroški takšnega neučinkovitega delovanja prevaljujejo na zavezance. Zavedati se moramo, da bi bila s tem slovenskemu gospodarstvu povzročena nepopravljiva škoda, kar se bo pokazalo v nadaljnjem izgubljanju delovnih mest.

Embakom želi poceniti sistem ravnanja z OE

Zoran Rodič, Komteks:

Nova DROE Embakom prinaša v sistem ravnanja z OE precej strahu in nestrpnosti med sedanjimi delujočimi družbami in njenimi izvajalci.

Razlogov za to je seveda več:

naša družba želi poceniti sistem ravnanja z odpadno embalažo in s tem ločeno zbiranje odpadne embalaže še bolj približati občanom, industriji in trgovini. Naša embalažnina bo konkurenčna;

želimo obdelati in reciklirati vso odpadno embalažo, ki se zbere pri IJS. Za to smo največjim družbam ponudili svojo mrežo izvajalcev pod enakimi pogoji, kot jih imamo mi, in bi lahko z enakimi embalažninami zagotovili prevzemanje mešane embalaže pri IJS do konca leta in ne samo do oktobra. Žal se na to niso odzvale, čeprav bi imele nižje stroške, precej denarja pa bi se vrnilo tudi v sisteme ločenega zbiranja IJS;

želimo trdneje vzpostaviti povezavo med IJS in nosilci razširjene odgovornosti, med katerimi je v skladu z veljavnimi predpisi deljena odgovornost. To seveda ni po godu velikim podizvajalcem družb in družbam, ki so vertikalno povezane;

v sistem ravnanja z OE želimo kar najbolj pritegniti IJS, kjer imajo za izvajanje storitev potrebno znanje, ljudi in neizkoriščeno opremo. To je lahko le dobro za vse akterje pri nastajanju OE: občane, IJS in nosilce razširjene odgovornosti;

naš sistem ravnanja z OE bo lahko resnično uporabljal slogan »od zibelke do groba«.

MKO kot regulator mora narediti red

Matej Oset, član uprave Skupine Laško:

Kakšno je stališče lastnikov do nadaljnjega poslovanja in dela Slopaka glede na informacije, da je shema insolventna?

Po objavi revidiranega letnega poročila se bo sestal NS Slopaka in obravnaval letno poročilo ter v zvezi s tem predlagal ustrezne sklepe.

Kaj bo pomenilo za Slopak, če Papir servis ne bo pridobil okoljevarstvenega dovoljenja za poslovanje v Vevčah?

Poslovne težave Slopaka , ki bi izvirale iz tega naslova, bo moralo ustrezno reševati poslovodstvo Slopaka.

Ali je nadzorni svet že obravnaval ekskluzivne pogodbe med Slopakom in Papir servisom in kako se to kaže v letošnjem poslovanju Slopaka?

Slopak je za leto 2013 pridobil ponudbe več izvajalcev ter se na osnovi ponujenih cen odločil za najugodnejšega. Pri tem ni šlo za ekskluzivnost pogodbe s Papir servisom.

Na slovenskem trgu nastajajo nove sheme za ravnanje z odpadno embalažo, sistem pa ne deluje in ni transparenten. Kaj bi moral storiti MKO?

Če bi želeli na MKO narediti red, bi morali kot regulator postaviti jasna pravila delovanja shem in predvsem predvideti negativne posledice nekontroliranega ustanavljanja novih shem.

Kakšna bi morala biti politika embalažnin?

Embalažnine bi morale upoštevati predvsem dolgoročno cenovno vzdržnost sistema za ravnanje z odpadno embalažo.

V javnosti krožijo ocene, da Slopak ne bo preživel do konca leta. Vaša ocena?

Ta ocena bo mogoča na osnovi revidiranega letnega poročila 2012, sicer pa je tekoče poslovanje Slopaka pozitivno.

V sistemu ravnanja z OE je status quo

Katja Slokan, Unirec:

Kaj se dogaja s sistemom ravnanja z OE v Sloveniji? Kaj bi se morale dogovoriti sheme in kaj bi moral narediti MKO?

Sistem ravnanja z OE še kar miruje na točki status quo. Družba Unirec se zavzema za takojšnje popravke Uredbe o embalaži in Uredbe o OKD, ki bodo omogočali pravičnejši in preglednejši izračun obveznosti DROE oziroma vsakega zavezanca pri prevzemanju odpadne embalaže od komunalnih podjetij.

Hkrati pa se zavzemamo za spremembe pri pripravi novele Uredbe o embalaži na podlagi aktivnega dialoga vseh deležnikov v sistemu ravnanja z embalažo. Najbrž bodo potrebni nekateri kompromisi.

Glede na dosedanje izkušnje pri delu posebne skupine za embalažo pri ministrstvu (DROE, IJS, ZKG in MKO) se je zelo težko dogovarjati. Zadostne pripravljenosti za sklepanje kompromisov ni bilo.

Takojšnje spremembe Uredbe za izboljšanje sistema ravnanja z OE bi morale biti po mnenju Droe Unirec naslednje:

  1. določitev zbirnih skupin za embalažo po 25. členu (kartonska embalaža, steklena embalaža, mešana embalaža – plastična, sestavljeni materiali, kovinska embalaža – in lesena in druga embalaža);
  2. dopolnitev obrazca OKD za poročanje na CURS s podatki o količinah po 25. členu in ločeno za 34. člen;
  3. izračun tržnih deležev po zbirni skupini po 25. členu;
  4. prevzemanje od vsake in vseh IJS po Sloveniji v deležu za zbirno skupino;
  5. spremljanje, preverjanje oddaje po deležih po zbirnih skupinah prek IS-odpadkov.

Srednjeročni ukrepi za pripravo novele Uredbe za embalažo pa potrebujejo vsestranski konsenz pri določanju o:

1.  bančni garanciji, ki jo morajo dati DROE za prevzemanje od vseh in vsake IJS, in fiksni bančni garanciji za resnost poslovanja; potrebnem je dogovoru o referenčnih cenah v /T na posamezno zbirno skupino in celo IJS, ki so osnova za izračun višine garancije;

2.  kompromisu med DROE in preostalimi deležniki glede vrst embalaže, ki ne spadajo med embalažo, ki bo postala odpadna komunalna embalaža, oziroma določitvi razmerij za posamezno vrsto embalaže, kolikšen delež bo najverjetneje končal kot odpadna komunalna embalaža (npr. pri leseni, kovinski in plastični embalaži po 25. členu);

3.  ustrezni prilagoditvi obrazca za poročanje OKD na CURS s temi posebnostmi;

4.  izdaji odločb za prevzemanje po deležih po novi delitvi (samo 25. čl., po zbirnih skupinah in brez posebnosti) za DROE in IJS;

5.  potreben kompromis vseh deležnikov o znižanju meje 15 ton za obvezno zagotavljanje ravnanja z embalažo v okviru sistema ravnanja (DROE ali individualen), predlog RDOE Unirec je meja 0.

6.  potrebnem kompromisu vseh deležnikov o možnosti, da svoje obveznosti prenesejo na DROE za najmanj eno koledarsko leto;

7.  kompromisu DROE in IJS pri določitvi minimalnih količin embalaže po posamezni frakciji za brezplačni prevzem na ZC oziroma za kritje stroškov dostave na prevzemno mesto;

8.  kompromisu med DROE in IJS glede kritja stroškov za odpadke, ki niso odpadna embalaža, se pa stroški poravnavajo kot za embalažo;

9.  kompromisu med DROE in IJS glede predaje izsortirane odpadne embalaže, ki je še vedno med preostankom odpadkov in je primerna za reciklažo, in kritjem stroškov za ravnanje z odpadno embalažo, ki ostaja v lahki frakciji po obdelavi preostanka odpadkov in ni primerna za reciklažo;

  1. kompromisu pri izračunu dolga/presežka posamezne DROE ob koncu leta, ki je ob rednem mesečnem prevzemanju v deležih minimalen. Za morebitno izravnavo se določi enak mehanizem kot za izračun garancije na osnovi referenčnih cen po zbirni skupini in IJS;
  2. določitvi obveznosti za vključitev vseh končnih uporabnikov in oddajo odpadne embalaže v okviru sistema posamezne DROE;
  3. določitvi pogojev za odvzem OVD ob neposlovanju več kot 12 mesecev in/ali nedoseganju okoljskih ciljev in neprevzemanju od vsake in vseh IJS;
  4. določitvi mehanizma navzkrižnega preverjanja prijavljenih količin, danih na trg DROE in CURS.

Priporočilo DROE Unirec je, da Ministrstvo pozove GIZ skupne sheme in vsako DROE ter zbornico komunalnega gospodarstva in druge zainteresirane stranke, da pošljejo konkretne predloge v zelo kratkem roku, podprte z izračuni oziroma referenčnimi cenami.

Vse predloge MKO primerja in vse deležnike obvesti o ugotovitvah, nato zbere argumente in na njihovi osnovi pripravi novelo:

ki bo dosegala okoljske cilje;

zagotovila finančno vzdržnost – (bančne garancije);

omogočila nadzorovati zavezance pri poročanju količin embalaže in DROE ter IJS pri zbiranju in predelavi (jasna razdelitev med tipi embalaže, ne opisna; sledenje količinam z odpadki IS z enomesečnim zamikom, izračun deležev pa je tudi z enomesečnim zamikom).

Kaj prinaša v sistem ravnanja z OE nova shema, ki povezuje predvsem komunalna podjetja – EMBAKOM?

Načelno menim, da je vsaka konkurenca dobrodošla, če dela po tržnih zahtevah, v celoti upošteva zakonodajo in se zavzema za izpolnjevanje ciljev zakonodaje, čeprav ta ključnih kršitev ne sankcionira (redno prevzemanje v deležu pri vsaki in vseh IJS).

Pri vzpostavljanju sistema DROE Embakom je zaskrbljujoče, da svoje storitve konkurenčno omejuje na teritorialne enote posameznega komunalnega izvajalca in predhodno izključuje druge ponudnike v Sloveniji. Najbolj sporno pa je gotovo dejstvo, da bi nekatere storitve ravnanja z embalažo opravljali z/na infrastrukturi, ki je bila financirana iz nepovratnih sredstev za druge namene in bi pridobljena sredstva lahko predstavljala nedovoljeno državno/evropsko pomoč, ki bi jo bilo treba zaradi nenamenske rabe vrniti.

Za celoten državni sistem ravnanja z OE bi bilo lažje, če bi lahko IJS oddajale vsaki DROE v deležih kakovostno neprimerljivo odpadno embalažo in s tem privilegirale lastno DROE. Trenutna zakonodaja brez zgoraj navedenih kratkoročnih popravkov pri izračunu tržnih deležev po posameznih zbirnih skupinah pušča IJS dovolj manevrskega prostora, da lahko izvaja tovrstne manipulacije.

»Potrebujemo ekonomsko in okoljsko analizo sistema«

Srečko Bukovec, Slopak:

Kako ocenjujete razmere na trgu ravnanja z odpadno embalažo in zakaj se spet pojavljajo enake težave pri prevzemanju OE kot lani?

Pomembno je, da DROE zagotovijo in izkažejo prevzem KOE (komunalne odpadne embalaže) pri vsakem posameznem IJS tekoče, ne glede na njegovo velikost in lokacijo. Odstopanje od tega načela ni sprejemljivo. Prav tako morajo IJS tekoče predajati DROE količine in strukturo ločeno zbrane KOE. Slopak je svoje deleže pri IJS do sedaj prevzemal po vsej Sloveniji najmanj v višini svojih obveznosti, po podatkih sodeč pa celo več. Trenutno ocenjujem, da se v sistemu ravnanja z OE kumulirajo neravnovesja in anomalije, ki jih posamezni deležniki razlagajo vsak s svojega interesnega zornega kota. Odsotnost celovitega pogleda, predvsem na uskladitev snovnega,finančnega in pravnega vidika delovanja sistema s strani zakonodajalca in njegovih nadzornih organov, pa grozi z njegovim razpadom. Vendar so posamezni deležniki, med njimi tudi Slopak in gospodarstvo kot lastnik in plačnik sistema, v celotnem obdobju po sprejemu Uredbe žal neuspešno opozarjali na negativne posledice rešitev, še bolje, na odsotnost rešitev in delovanja, kar sistem od znotraj razgrajuje.

Kakšno vlogo bi moral odigrati MKO, da bi sistem ravnanja z OE postal učinkovitejši in bolj transparenten?

Ključna vloga pri zagotavljanju transparentnosti delovanja sistema, zagotavljanju enakopravnih možnosti delovanja deležnikov na konkurenčnem trgu, vzpostavitvi mehanizmov, ki sploh omogočajo konkurenco, nenazadnje tudi potreben poseg v delovanje sistema in izločitev, če akterji delajo v nasprotju za zakonodajo, je na strani MKO in njegovih nadzornih organov. V kolikor MKO oceni, da sistem deluje v nasprotju z interesi gospodarstva in potrošnikov kot plačnikov sistema, bi moral učinkovito, celovito in takoj reagirati. V Sloveniji je skupni strošek podjetij in potrošnikov pri ravnanju z OE eden najvišjih v EU. Potrebujemo ekonomsko in okoljsko analizo sistema. Že računsko sodišče je izpostavilo vrsto potrebnih rešitev. Priporočilo MKO bi bilo torej predvsem spoštovanje potreb gospodarstva in občanov z upoštevanjem usmeritev računskega sodišča.

Slopak vodite v času, ko je potekala notranja revizija poslovanja. V kakšnem poslovnem in ekonomskem položaju je Slopak in koliko so točne ocene, ki krožijo v javnosti, da je Slopak insolventen?

Slopak kot prva embalažna shema, ki je uspešno vzpostavila dobro delujoč sistem ravnanja z OE v Sloveniji na podlagi takrat veljavne zakonodaje (Pravilnika), je po spremembi akta v Uredbo, lahko rečem, kolateralna škoda neustrezne implementacije zakonodaje, neodzivnosti na predloge in prošnje po dopolnitvi zakonodaje, nesankcioniranih slabih poslovnih praks in samosvojega razlaganja zakonodaje posameznih deležnikov. Kot neprofitna shema, ki svoje prihodke in odhodke realizira izključno z dejavnostjo vodenja sistema ravnanja z OE, že nekaj let bije bitko za enakopravno delovanje. Nenazadnje so njeni lastniki pomembna slovenska in tuja podjetja, ki vztrajajo na delovanju družbe strogo po veljavni zakonodaji in dosegajo okoljske cilje na transparenten način. To se je odražalo tudi v rezultatih poslovanja v zadnjih letih. V skladu z načrti bomo leto zaključili brez izgube, likvidnostno pa družba deli usodo ostalega slovenskega gospodarstva.

Kakšno je stališče lastnikov Slopaka do nadaljnjega poslovanja sheme in v koliki meri se vam je pri številu zavezancev obrestovala odločitev o znižanju embalažnine?

Embalažnina je v letu 2013 ostala v enaki višini kot preteklo leto. Zavezanci v naši shemi dajo na trg preko 50 % embalaže, registrirane v Sloveniji preko CURS. Obseg ohranjamo na ravni iz preteklega leta.

Na trgu se pojavlja nova shema, EMBAKOM, ki povezuje predvsem IJS oziroma komunalna podjetja. Kakšna je vaša ocena glede števila shem in katere pogoje bi morale izpolnjevati sheme za pridobitev okoljevarstvenih dovoljenj?

V Sloveniji smo priča inflaciji registriranih DROE, istočasno pa se po splošnem prepričanju vpletenih delovanje sistema poslabšuje. Večje število DROE dokazano pomeni večjo netransparentnost, večje izmikanje in izigravanje sistema in višje stroške delovanja sistema. Po izkušnjah drugih evropskih držav največje težave nastajajo v sistemih pri večjem številu DROE in pri vertikalnih povezavah. Slovenija je država z največ družbami za odpadno embalažo na število prebivalcev. Predlagam preučitev uspešnega češkega modela, ki dosega zavidljive rezultate, novo evropsko zakonodajo pa so implementirali v enakem času kot v Sloveniji. Da pa so tudi v Sloveniji lahko prave rešitve, ki jih je potrebno analizirati in implementirati pri ravnanju z embalažo, imamo primer na področju OEEO ali npr. gum, kjer je Slopak vodilna shema in upravlja sistem zelo učinkovito, transparentno in v zadovoljstvo zavezancev.

Kaj bo pomenilo za poslovanje Slopaka, če Papir servis ne bo pridobil okoljevarstvenega dovoljenja za poslovanje v Vevčah?

V družbi Slopak že več kot 10 let učinkovito skrbimo za ravnanje z odpadno embalažo-del tega je tudi obvladovanje morebitnih tveganj. Podizvajalec Papir servis je samo eden od podizvajalcev družbe. Njegovo delovanje spremljamo dnevno in z njihove strani imamo pisna zagotovila, da ima za opravljanje svoje dejavnosti in obveznosti, ki izhajajo iz sklenjenih pogodb, vsa potrebna dovoljenja na lokaciji, ki jo omenjate. V primeru nepredvidljivih in neobvladljivih težav pa ima dovolj nadomestnih lokacij z vso potrebno tehnološko opremo in veljavno dokumentacijo za izvajanje. V vsakem primeru je Slopak zainteresiran za rešitve, ki kateremu koli pogodbenemu partnerju družbe zagotavljajo delovanje v skladu z zakonodajo.