Kam s prazno kartušo?

(Ne)zelene navade - EOL 73-74; Ilustracija: Nina Semolič

(Ne)zelene navade – EOL 73-74; Ilustracija: Nina Semolič

Ob računalniku je pogosta oprema tiskalnik. Za printanje porabimo manj ali več kartuš. Kje konča prazna kartuša? Velikokrat se zgodi, da se najde kar v družbi mešanih komunalnih odpadkov, kar pa prepreči njeno reciklažo in poveča delež odpadkov na odlagališču. Na leto je v Evropi odvrženih več kot 200 milijonov praznih kartuš, le 25 odstotkov pa naj bi jih šlo v proces reciklaže. Odvržena kartuša za svojo razgradnjo potrebuje približno 300 let. Veliko bolj zelena navada je, da prazno kartušo ponovno napolnimo pri podjetjih, ki to omogočajo, ali jo oddamo v zbirnem centru, šoli, ki zbira odpadne kartuše, trgovcu ob nakupu nove ali drugim organizacijam. To je še posebej dobrodošlo zato, ker kartuša spada med nevarne odpadke. Za ponovno polnjenje se lahko kartuše uporabijo do sedemkrat. Kartuše so sestavljene iz 40 odstotkov plastike, 40 odstotkov kovine, vsebujejo tudi nekaj gume, papirja, pene in tonerja. Reciklira se lahko 97 odstotkov kartuše, predelani materiali pa se lahko uporabijo za izdelavo novih kartuš ali drugih izdelkov, kot so pladnji, etuiji za očala in drugo. Za izdelavo kartuš iz recikliranih materialov se porabi do 80 odstotkov manj energije. Naj torej prazna kartuša najde svoje pravo mesto, mesto za reciklažo, da bo imela svojo uporabno vrednost še naprej.