Cinkarna Celje in varstvo okolja | mag. Vanesa Čanji |
 
Cinkarna Celje, d.d., ki se ponaša s 139-letno tradicijo, se z nekaj več kot 1.000 zaposlenimi in z okoli 180 milijoni evrov letnega prometa uvršča na prvo mesto v slovenskem kemijskopredelovalnem sektorju. Je izrazit izvoznik, saj več kot 85 % prodaje ustvari na izvoznih trgih. Članica uprave in tehnična direktorica Nikolaja Podgoršek Selič razlaga, kako skrb za varstvo okolja vpliva na poslovno in razvojno politiko podjetja.
 
Nikolaja Podgoršek Selič

Nikolaja Podgoršek Selič

Kot veliko podjetje v kemični branži ste podvrženi obsežni okoljski zakonodaji. Kako je skrb za varstvo okolja integrirana v poslovanje podjetja in v razvojno politiko?
Podjetje v celoti posluje v skladu s standardom ISO 14001, zahtevami programa Odgovornega ravnanja z okoljem, del proizvodnje pa ima tudi potrdilo o skladnosti z uredbo EMAS. V integriranem sistemu vodenja si vsako leto zastavimo tudi okoljsko naravnane cilje. Za prihodnje leto jih lahko razdelimo na štiri glavne sklope: razvoj izdelkov prijaznih okolju, zmanjšanje emisij prašnih delcev v okolje, zmanjšanje porabe energije in zmanjšanje količine odpadkov.

V katero smer gre vaš razvoj izdelkov, ki so okolju prijazni?
Naš razvoj izdelkov, ki so prijazni okolju, temelji na ultrafini obliki titanovega dioksida. Ta se uporablja kot fotokatalizator za čiščenje NOx in drugih plinov iz zraka, za čiščenje odpadnih voda, proizvodnjo past za fotovoltaične celice ipd. Uporablja pa se tudi kot UV absorber za zaščito premazov, plastike, naše kože idr. proti razpadanju oziroma poškodbam. Postopek za proizvodnjo ultrafinega titanovega dioksida je razvit v mokri obliki, kar preprečuje možnost prašenja finih delcev tako v delovno kot v zunanje okolje.

Kaj pa ste storili za zniževanje emisij prašnih delcev?
V zadnjih letih si za cilj redno postavljamo zmanjševanje emisije v zrak, in sicer nižje od predpisanih EU normativov. Ukrepe usmerjamo še posebej v zmanjševanje emisij prahu, medtem ko smo glavnino ukrepov za zmanjševanje emisije žveplovega dioksida in njegovih spojin na tehnično dosegljiv minimum izvedli že do leta 2006. Rezultati tega delovanja kažejo na skoraj 50 % znižanje emisij prahu od leta 2007, ko smo skladnost z zakonodajo sicer že dosegli. To dosegamo predvsem z nameščanjem kontinuirnih in indikatorskih merilnikov na naše naprave in s tem povečujemo nadzor nad izrednimi dogodki in zagotavljamo hitrejše ukrepanje.

Omenili ste tudi zmanjševanje porabe energije in količine odpadkov.
Da, tudi ti dve področji sta stalni, zato dosegamo lepe rezultate. Ukrepe za nadaljnje zmanjševanje porabe energije v prihodnjem letu usmerjamo v izrabo odpadne toplote za potrebe ogrevanja objektov. Nadaljevali bomo z vgradnjo energetsko učinkovitih sistemov razsvetljave ter energetsko učinkovitih elektromotornih pogonov, napajanih s frekvenčnimi regulatorji. Vzpostavljamo tudi proizvodno energetski informacijski sistem, ki bo omogočil doseganje še dodatnih prihrankov.
Na področju odpadkov bomo povečali količino izločene bele sadre (CEGIPS) za potrebe proizvodnje gips plošč, proizvodnjo cementa in kmetijstvo. Nadgradili bomo tudi sistem ravnanja z odpadno embalažo.

Kako velik štab strokovnjakov bdi nad okoljskim področjem?
Za področje varovanja okolja smo v sklopu rednih del in nalog zadolženi vsi zaposleni. Izključno s tem področjem se ukvarja 8 zaposlenih v Službi za varstvo okolja, delno s pooblastilom pa še 35 zaposlenih iz drugih organizacijskih enot. Pogosto gre za interdisciplinarno delo in projekte. Kot primer takšnih projektov naj navedem predviden začetek koriščenja okoljske rezervacije za zapiranje in sanacijo odlagališča nenevarnih odpadkov Bukovžlak. Ta projekt je v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja.
Izpostaviti velja velik pomen aktivnega preventivnega vzdrževanja naprav, s katerim v maksimalni možni meri preprečujemo negativne vplive na okolje. In nenazadnje je zelo pomembna dobra pripravljenost zaščite in reševanja v primeru elementarnih in industrijskih nesreč. V prihodnjem letu načrtujemo izvedbo reševalne vaje, ki bo temeljila na izdelani oceni ogroženosti. To so aktivnosti, pri katerih sodelujemo vsi zaposleni.

Kakšna je interakcija med gospodarstvom in zakonodajalcem na evropski in slovenski ravni? Sodelujete v procesu sprejemanja zakonodaje in njene implementacije?
Sodelujemo pri pripravi osnutkov. Upoštevanje naših pripomb v končnih dokumentih pa je le delno.

Kot pretežni izvoznik se srečujete z lokalnimi okoljskimi zakonodajami več držav po svetu. Ali je slovenska zakonodaja res med najbolj zbirokratiziranimi in medsektorsko slabo usklajenimi? Kje čutite največja odstopanja?
Verjetno je res. Medresorsko je delo pogosto slabo usklajeno. Poglejmo primer. Rezultati meritev in raziskav kažejo, da so kurišča skupaj s prometom glavni vir onesnaževanja zraka z delci PM10. Država daje subvencije za vgradnjo naprav, ki izkoriščajo za svoje delovanje obnovljive vire (biomasa). Zaradi povečanega števila kurišč na biomaso se bodo emisije prašnih delcev v primerjavi s sedaj koriščenimi kurišči na plin ali kurilno olje povišale. Na drugi strani pa je v pripravi zakonodaja, ki bo zahtevala visoke procente znižanja emisij prašnih delcev pri industriji, za katero se ve, da ni glavni povzročitelj in da tudi morebitna dosežena znižanja ne bodo imela odločilnega vpliva.

Trajnostni razvoj je sprejeta razvojna paradigma, ki jo EU spodbuja na več ravneh. Kako jo implementira vaša branža v EU? Kako jo implementirate na nivoju podjetja in na nivoju izdelkov?
Natančnih podatkov za naše konkurente sicer nimam, a predvidevam, da postopajo in razmišljajo podobno kot mi. Razvijamo izdelke, ki bodo okolju bolj prijazni. Pri nas je to predvsem ultrafini titanov dioksid, razvit po mokrem postopku. To pomeni, da niti v delovnem okolju niti pri uporabi nimamo opravka s prašnimi delci nano velikosti. Služi na primer za čiščenje NOx spojin in drugih nečistoč (SOx, organski polutanti, ozon… ) v zraku. NOx spojine nastajajo ob izgorevanju fosilnih goriv (ogrevanje in promet), v industriji in pri proizvodnji električne energije. Ker je glavni vir NOx promet, je onesnaženost vezana na območje cest in na gosto poseljena območja. Raziskave in meritve fotoaktivnosti gradbenih izdelkov so pokazale, da fotoaktivna površina, ki vsebuje ultrafini TiO2, lahko v povprečju razgrajuje 5 do 7 mg NOx/m2/h. Iz tega lahko preprosto zaključimo, da že površina dovoza do hiše in površina njene strehe zadoščata, da se na fotoaktivni površini razgradi količina NOx, ki je primerljiva z izpustom dveh osebnih avtomobilov. Na podlagi sodelovanja Cinkarne Celje in podjetja Tlakovci Podlesnik se na slovenskem trgu že dobijo takšni tlakovci, ki so plod domačega znanja in s svojo aktivno površino čistijo okolje, v katerem bivamo.

Ali pri razvoju izdelkov uporabljate instrumente, kot so LCA, ogljični odtis, vodni odtis …?
Zaenkrat imamo izračunan le ogljikov odtis. Izračun smo pripravili na zahtevo kupcev, kakšne posebne prednosti, ki bi jih ta izračun prinesel, pa ne opažamo. Možna slabost je špekuliranje s številkami, ker so lahko pridobljene po različnih metodologijah in posledično lahko pomenijo seštevanje jabolk in hrušk.

Koliko so konkretni, merljivi premiki v trajnostni razvoj v vaši branži konkurenčna oziroma marketinška prednost? Kje so zlorabe v smisli »greenwashinga«?
Trenutno bi težko kakšnega konkretno izpostavila.

Cinkarna je IPPC zavezanec in je bila med zadnjimi v Sloveniji, ki je dobila okoljevarstveno dovoljenje. Vaša dokumentacija naj bi bila tako obsežna, da naj bi na pregled dolgo čakala v škatlah. Kateri okoljski parametri so za Cinkarno najtrši oreh? Se že pripravljate na novo direktivo IED?
V bistvu bi težko rekla, da je kateri od okoljskih parametrov trenutno za Cinkarno trd oreh, saj z vgrajenimi napravami in vpeljanimi postopki dosegamo vse zakonodajne norme. Nova IED direktiva od nas ne bo zahtevala večjih prilagajanj, tista, ki bodo potrebna, pa so že v teku.

Cinkarna se pojavlja večkrat v javnosti v zvezi z obtožbami civilne iniciative o onesnaževanju okolja. Kje je po vašem mnenju bistvo nesoglasja in kako ga boste presegli?
Bistvo nesoglasij je po naše v pogosto nepreverjenih in neresničnih obtožbah ter mešanju zgodovine z aktualno proizvodnjo. Propadli poskus arbitraže kaže na to, da druga stran nima želje po neodvisnem preverjanju, zato je verjetnost za rešitev nesoglasij majhna.