| Odpadna FFS in embalaža FFS | | Tanja Pangerl | |
| Brez fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu in pri vrtičkarjih ne gre, vendar pa je njihova uporaba vse manjša, čeprav so redni spremljevalec sodobne pridelave. A ne gre le za njihovo uporabo. Kaj se zgodi z odpadnimi FFS in odpadno embalažo porabljenih FFS? Kako učinkovit je sistem zbiranja teh odpadkov? | |
Po podatkih GIZ fitofarmacije je bilo v letu 2010 na slovenski trg danih okoli 1.130 ton aktivnih snovi fitofarmacevtskih sredstev (v nadaljevanju FFS), ki so namenjena varstvu rastlin oziroma rastlinskih proizvodov, in 88 ton embalaže. Proda se jih okoli 1.100 ton, in sicer največ fungicidov (67 %), tj. sredstev za varstvo rastlin pred glivičnimi boleznimi, kjer prevladujejo fungicidi anorganskega izvora (42 % od vseh FFS). Največ se jih po navedbah Semenarne, trgovca s FFS, proda med aprilom in julijem, kar pa je odvisno tudi od poteka vegetacije, vremenskih razmer in posledično razvoja bolezni, škodljivcev in plevela. Pri nas se sicer najpogosteje uporabljajo tri vrste FFS: fungicidi, herbicidi in insekticidi, se je pa po podatkih ARSO poraba FFS v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih skoraj prepolovila: v letu 1992 je bila poraba 2.031 ton, leta 2010 pa 1.134 ton. Kljub temu je uporaba FFS v Sloveniji še vedno večja kot v večini drugih držav EU. V Sloveniji imamo dva proizvajalca FFS, in sicer sta to Cinkarna in Pinus TKI, večina FFS, ki se uporabljajo na slovenskem trgu, pa je pridobljenih iz EU, Švice in ZDA.
V letu 2011 je družba za ravnanje z odpadnimi FFS in odpadno embalažo FFS Slopak zbrala preko 23 ton odpadnih FFS in 40 ton odpadne embalaže FFS. Pri oddaji odpadnih FFS in odpadne embalaže FFS ločimo dve poti, odvisno od tega, kje je odpadek nastal. Ločijo se odpadki, nastali pri opravljanju kmetijske dejavnosti (podjetja, kmetije), in odpadki, ki nastanejo pri drugih uporabnikih (vrtičkarjih) (Tabela 1). Oddaja odpadnih FFS in odpadne embalaže FFS je v obeh primerih brezplačna. Stroške zbiranja in odstranjevanja plačujejo podjetja, ki dajejo FFS prva na slovenski trg.
Pravila ravnanja z odpadnimi FFS so določena z Uredbo o ravnanju z odpadnimi FFS, ki vsebujejo nevarne snovi, pravilno očiščena odpadna embalaža FFS pa se vrača skladno z določbami Uredbe o embalaži. Slednjo v celoti nadzorujejo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja, izvajanje Uredbe o ravnanju z odpadnimi FFS pa poleg njih tudi kmetijska inšpekcija, in sicer v zadevah, ki se nanašajo na 7. in 8. člen Uredbe, kjer so navedene obveznosti distributerja (trgovca) FFS pri prevzemu odpadnih FFS ter zahteve glede obveščanja končnih uporabnikov in ureditve prodajnega mesta. Distributer (trgovina), ki prevzema odpadna FFS na prodajnem mestu, mora namreč končnim uporabnikom zagotoviti oddajo odpadnih FFS preko celega leta. Možno pa je tudi, da se skupaj poveže več distributerjev, ki organizirajo mesto prevzemanja (zbiralnico) odpadnih FFS, vendar pa to mesto ne sme biti dlje kot 5 kilometrov od posameznega prodajnega mesta vključenih distributerjev. Distributer mora Ministrstvo za kmetijstvo in okolje obvestiti o načinu, času in kraju prevzema odpadnih FFS, prav tako pa mora kupce na vidnem mestu obvestiti o možnosti brezplačne oddaje odpadnih FFS.
Kako je za to poskrbljeno v eni od slovenskih prodajaln? V Semenarni so povedali, da so za večje vrtne centre in prodajalne za odpadno embalažo FFS nabavili 1.000-litrske zabojnike, ki so pod ključem, za ostale prodajne centre pa so priskrbeli posebno označene plastične vreče. Odgovorne osebe za to področje kupce o možnosti prevzema obvestijo z letakom na vidnem mestu in ustno ob nakupih. Zberejo relativno veliko odpadne embalaže. Po njihovih ocenah je bo verjetno še več, odpadnih sredstev FFS pa je bilo več ob začetku zbiranja. Sedaj upajo, da jih bo vedno manj oziroma nič v trgovinah. Zbrano prazno embalažo pri Semenarni oddajo načeloma dvakrat letno, v juniju in pozno jeseni. Po potrebi pa poskrbijo tudi za vmesna praznjenja zabojnikov. Zbrana odpadna FFS pa oddajo naprej enkrat letno. Zbiranje odpadnih FFS in odpadne embalaže FFS pri distributerjih oziroma v trgovinah postavlja pod vprašaj varstvo zaposlenih. Po besedah prokuristke GIZ fitofarmacije, Renate Fras Peterlin, so skupaj z ostalimi deležniki dali na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje pobudo za spremembo lokacije zbirnih mest odpadnih FFS. Menijo namreč, da trgovine niso primerna mesta za zbiranje nevarnih odpadkov, saj so ti odpadki v odprti embalaži in zaradi hlapov ogrožajo zdravje ljudi, predvsem zaposlenih v trgovini.
Ravnanje z odpadnimi FFS in odpadno embalažo FFS
Odpadna FFS in odpadna embalaža FFS gredo od zbiralnih mest naprej k družbi za ravnanje s temi odpadki. Nosilec obeh shem je v Sloveniji družba Slopak, za zbiranje odpadnih FFS tudi edina družba pri nas. Njen pooblaščeni zbiralec odpadnih FFS je podjetje EKOL, ki zbrane odpadke prevzame in odpelje na uničenje v Pinus. Podjetja, ki so odgovorna za zbiranje in odstranjevanje tovrstnih odpadkov, so se združila v GIZ fitofarmacije in sklenila pogodbo z družbo Slopak za prevzem zbranih odpadkov. Odpadna FFS gredo na uničenje oziroma sežig v Pinus, embalaža pa se nadalje obdela v tujini. Po besedah direktorja družbe Slopak, Mateja Stražiščarja, je sodelovanje z zavezanci preko GIZ fitofarmacije izjemno učinkovito. Letno glede oddaje in prevzema odpadnih FFS in odpadne embalaže FFS Slopak obvesti 470 distributerjev FFS in vse izvajalce javnih služb. V preteklem letu je bil prevzem izveden pri 58 izvajalcih javnih služb in 80 distributerjih. Odpadno embalažo FFS obravnavajo ločeno od druge embalaže in o tem tudi ločeno poročajo Agenciji RS za okolje. Med leti se kaže porast zbrane odpadne embalaže FFS v Sloveniji, in sicer je bila rast med letoma 2010 in 2011 nekaj manj kot 10-odstotna. Po besedah Mateja Stražiščarja: »Sistem ravnanja z odpadno embalažo FFS izkazuje konstantno rast in ustreza visokim standardom ravnanja s tovrstno embalažo. Kot drugi sistem v Sloveniji bo predvidoma v letošnjem letu tudi stekel prek elektronskega naročanja s posebno spletno rešitvijo družbe Slopak. Ta rešitev se je izkazala kot izjemno učinkovita pri izrabljenih gumah, zato bomo dobro prakso (seveda z določenimi specifikami) prenesli na odpadno embalažo FFS. Razvoj sistema poteka praktično dnevno, saj vključena podjetja skrbijo za stalno optimizacijo in razvoj.«
Pravilna uporaba FFS in pravilno ravnanje z odpadnimi FFS ter njihovo embalažo sta ključna za zdravje ljudi in varstvo okolja, saj lahko nepravilen izpust nevarnih snovi v okolje vpliva na podtalnico, na rastlinski in živalski svet, možen je tudi razvoj tolerance pri škodljivcih na posamezno FFS (zato se vedno razvijajo nova FFS), bioakumulacija in razvoj bolezni in drugo. Zato tako pri GIZ fitofarmacije, Slopaku kot tudi posamezni distributerji končne uporabnike o pravilnosti oddaje tovrstnih odpadkov obveščajo preko letakov, brošur, člankov, spletne strani in drugih komunikacijskih sredstev. Po besedah Renate Fras Peterlin kmetje in distributerji ta navodila upoštevajo ter so o možnostih in načinih oddaje dobro osveščeni, več osveščanja bo potrebnega še pri vrtičkarjih.
GIZ fitofarmacije ne soglaša z uredbo?
Pravilno ravnanje s FFS ter pravilna oddaja odpadnih FFS in odpadne embalaže FFS sta nujna za varstvo okolja ter zdravje ljudi in živali. Ravnanje z odpadnimi FFS je opredeljeno kot ravnanje z nevarnimi odpadki, zato jih je potrebno hraniti v posebnih pokritih, nevnetljivih in nekorozivnih, izven dosega otrok. Med odpadna FFS, ki vsebujejo nevarne snovi, spadajo neuporabna FFS zaradi pretečenega roka uporabnosti ali drugih razlogov ter ostanki FFS, ki ostajajo po njihovi uporabi v odpadni prodajni embalaži, ker popolna izpraznitev ni mogoča. Uredba o ravnanju z odpadnimi FFS, ki vsebujejo nevarne snovi, zavezuje uvoznike in proizvajalce FFS, da pripravijo načrt ravnanja z odpadnimi FFS in da krijejo stroške zbiranja, prevoza in uničenja FFS. Te obveznosti so člani GIZ, ki predstavljajo 98 odstotkov vseh udeležencev na fitofarmacevtskem trgu v Sloveniji, prenesli na Slopak, ki je za zbiranje pooblastila podjetje Ekol. Ta zbrane odpadke prevzame in odpelje na uničenje v Pinus. Hkrati pa ta uredba zavezuje distributerje k zbiranju nevarnih snovi, čeprav za to nimajo ustreznega okoljevarstvenega dovoljenja, poleg tega pa so nevarnosti teh odpadkov izpostavljeni tamkajšnji zaposleni.
Nevarna odpadna embalaža FFS je tista embalaža, ki še vsebuje FFS, ker jih ni bilo mogoče popolnoma izprazniti. Sicer pa po načelih dobre prakse varstva rastlin (ni predpis) uporabniki FFS embalažo pred oddajo temeljito izpraznijo (vrečke, ki so vsebovale trdne snovi) oziroma izperejo (plastenke, ki so vsebovale tekoče FFS). V tem primeru je potrebno s to embalažo ravnati v skladu s predpisom Uredbe o odpadnih FFS. Enako velja tudi za embalažo, ki je vsebovala pripravke z oznako T, T+ in E (pomeni skupino nevarnosti, s katero je neko FFS označeno); obravnava se jo kot nevaren odpadek in se jo kot nevaren odpadek tudi odda. S to določitvijo nevarnosti se pri GIZ fitofarmacije ne strinjajo, saj po besedah Renate Fras Peterlin ni usklajena niti s krovnim predpisom o odpadkih niti s kemijsko zakonodajo, ki natančno predpisuje nevarnost snovi in pripravkov ter njihovih odpadkov. Prav tako se zavzemajo, da se predpiše sledljivost embalaže kemikalij in dovoljene postopke recikliranja – s sežigom. »Embalaža, ki je vsebovala kemikalije, namreč v postopku predelave ne sme služiti kot surovina za proizvode, ki bodo sestavni del ali bodo v stiku s hrano, pijačami, zdravili, veterinarskimi pripravki, oblačili, pohištvom, igračami in izdelki za hobije,« pravi Fras Peterlinova.
Odpadna embalaža FFS kot nenevaren odpadek
Kadar je odpadna embalaža FFS dobro izpraznjena in ne spada v kategorijo nevarnega odpadka, se jo odda kot odpadno embalažo, v skladu z Uredbo o embalaži. Odda se jo lahko v skladu z navedbami v Tabeli 1 – oddaja pri distributerju ali pri izvajalcu javne komunalne službe. Odvoz odpadne embalaže FFS od zbirnega mesta pri trgovcu oziroma večjem uporabniku plačajo člani GIZ. Med uporabniki FFS je praksa, da se vrečke za prašiva prerežejo z obeh strani in se popolnoma izpraznijo, embalaža FFS pa se trikrat temeljito izpere. Vsebina plastenke, ročke ali pločevinke se najprej izcedi v rezervoar škropilnice, nato se embalažo temeljito spere z vodo, vodo pa se izlije v rezervoar škropilnice in se jo pusti popolnoma izteči. Postopek čiščenja se nato ponovi še vsaj dvakrat, dokler embalaža ni popolnoma čista. Tako očiščena embalaža je skladno s predpisi o odpadni embalaži nenevaren odpadek, saj vsebuje manj ostankov, kot jih določa Uredba o odpadkih. Odpadna embalaža FFS se zbira v posebnih vrečkah, izdelanih iz tršega, debelejšega in vzdržljivejšega materiala. Tako izprana embalaža vsebuje manj kot 0,1 % prvotne snovi.
FFS in trajnostni razvoj
Industrija proizvodnje FFS je ena večjih v svetu. Proizvajalci FFS v EU zaposlujejo okoli 30 tisoč ljudi, od tega jih je tretjina v raziskavah in razvoju. Ostali so zaposleni v trgovinah in svetovanju. Postopek za registracijo posameznega FFS je zelo drag in dolgotrajen. Od začetka razvoja FFS do njegovega zaključka preteče v povprečju 9 let, stroški za razvoj nove aktivne snovi pa znašajo 200 milijonov evrov. Prav tako lahko registracijski postopki v posamezni državi trajajo tudi do več let, je povedala Fras Peterlinova. Eden pomembnih vidikov razvoja podeželja in kmetijstva je tudi trajnostni razvoj, razvoj ekološkega kmetovanja, ki v Evropi in svetu dobiva vse večji pomen.
Kako je z uporabo FFS pri tem? Kot pravi Renata Fras Peterlin, je tudi ekološko kmetijstvo uporabnik FFS, le da ti pripravki temeljijo predvsem na anorganskih kemikalijah in nekemičnih sredstvih. Zato fitofarmacevtska industrija sledi tem zahtevam in poskuša trgu vse bolj ponuditi tudi te pripravke. Prav tako pa je fitofarmacevtska industrija eden pomembnih nosilcev trajnostnega kmetijstva, saj je v Sloveniji ravno ta industrija uvedla dobro prakso ravnanja z odpadno embalažo in ostanki FFS. Trenutno si na GIZ fitofarmacije prizadevajo uvajati postopke dobre prakse varstva rastlin za preprečevanje točkovnega onesnaženja vodnih virov. Vseeno pa prodaja pri distributerju FFS Semenarna več let pada, predvsem zato, ker v verigi Kalija oskrbujejo večinoma vrtičkarje in manjše kmete (ki jih je vedno manj), kjer se pozna spodbuda ekološkega kmetovanja. K manjšemu nakupu pa je pripomogla tudi zakonodaja, ki je pred leti na predlog stroke uvedla obvezno izobraževanje za pridobitev izkaznice za nakup. Konkretno v njihovem podjetju pa imajo vpliv na prodajo tudi poslovne odločitve.
