Ravnanje z izrabljenimi motornimi vozili |
 
Je pri ravnanju z izrabljenimi vozili v Sloveniji po potrditvi sheme Ekomobil kaj novega? Kaj lahko dejansko spremeni nova shema, da bi se v državi končno osul sivi trg, na katerem se skrije letno okrog 30.000 izrabljenih motornih vozil, za katere pravzaprav nihče točno ne ve, kam poniknejo. A čeprav problem kriči in so koncesionarji skupaj z Ministrstvom za okolje predlagali Ministrstvu za finance rešitev, odgovora ni. Za kaj gre? Za izjavo o lokaciji. Franci Lenart, direktor družbe Ekomobil, je prepričan, da je ključ korenitih sprememb v izjavi o lokaciji.
 

Ključ je v izjavi o lokaciji (Karbon, Ekomobil, Franci Lenart)

Zbirna mesta, shema in zavezanci (Ekomobil)

EU pozna dajatev v obliki periodičnega davka (MKO)

Franci Lenart

Franci Lenart

Kaj kažejo podatki za leto 2011 in za prvo polletje 2012?
V obdobju od 2004 do 31. 3. 2012 je bilo ravnanje z izrabljenimi vozili v Sloveniji organizirano v okviru Gospodarske javne službe ravnanja kot koncesionirane gospodarske javne službe.

Število izrabljenih vozil, ki smo jih začasni izvajalci javne službe in koncesionarji sprejeli in razgradili v centrih za obdelavo od vzpostavitve sistema ravnanja z izrabljenimi vozili od 1. 5. 2004 do 31. 3. 2012, je prikazano v tabeli (tabela 1 in 2, vir MKO), kjer je v rubriki naveden tudi delež potrdil o razgradnji (POR).

Tabela 1: Razgrajena izrabljena vozila maj 2004–december 2011

Tabela 1: Razgrajena izrabljena vozila maj 2004–december 2011

Tabela 2: Razgrajena izrabljena vozila april 2007–marec 2012

Tabela 2: Razgrajena izrabljena vozila april 2007–marec 2012

V letu 2011 je stopila v veljavo nova Uredba o izrabljenih vozilih. Ta je javno službo ravnanja z izrabljenimi vozili nadomestila z uvedbo razširjene odgovornosti proizvajalcev, ki so odgovorni za zbiranje in obdelavo izrabljenih vozil v državi. Ustanovili smo skupno shemo. Od pričetka izvajanja skupnega načrta ravnanja z izrabljenimi vozili Ekomobil, od aprila do julija, smo v obratih za obdelavo AT Kastelec (706 vozil), Saubermacher Slovenija (76 vozil) in Karbon (232 vozil) prevzeli skupaj 1.014 izrabljenih vozil.

To ni veliko. Razmere se torej ne popravljajo. Koliko izrabljenih motornih vozil se je izgubilo na trgu in kakšna je vaša napoved do konca leta?
Razlogov, da se na prevzemnih mestih, vključenih v skupni načrt, ne zberejo vsa izrabljena vozila, je več. To sta izvoz rabljenih vozil, preden dosežejo konec življenjske dobe, in legalna prodaja rabljenih vozil kot način prikritja nelegalne dejavnosti. Gre za izvoz poškodovanih ali ukradenih vozil, veliko število izrabljenih vozil pa se tudi razgradi na nelegalen način zaradi pridobivanja ekonomsko zanimivih sestavnih delov. Cene sekundarnih surovin niso nizke. Izrabljena vozila se v posameznih primerih še vedno raje zapuščajo kot predpisano razgrajujejo, nekateri pa izrabljena vozila raje garažirajo, kot da bi jih oddali v razgradnjo.

Sivi trg je močnejši od inšpektorjev.
Že dolgo. Ministrstvo za okolje in prostor je izdelalo oceno, da naj bi letno v Republiki Sloveniji nastalo med 50.000 in 60.000 izrabljenih vozil. Okrog 30.000 izrabljenih vozil naj bi se razgradilo v okviru sivega trga na nenadzorovan način, saj naj bi zaradi povečanega povpraševanja po nekaterih materialih iz izrabljenih vozil lastniki vozila raje prodali avtomobilskim odpadom in drugim zbiralcem surovin, kot pa jih oddali v razgradnjo obratom za obdelavo. Tako naj bi izvajalci javne službe v letih 2007–2012 prevzeli le približno 10.000 izrabljenih vozil. Približno 20.000 iz prometa odjavljenih vozil pa naj bi lastniki prodali kot motorna vozila v sosednje države zunaj Evropske unije.
Ocenjujemo, da lastniki mnogih vozil, ki so izrabljena, vendar so začasno odjavljena iz prometa na podlagi izjave o lokaciji vozila zaradi prodaje, skladiščenja ali drugih vzrokov, prodajo avtomobilskim odpadom in zbiralcem sekundarnih surovin. Lahko jih tudi nelegalno izvozijo v druge države, vozila pa še naprej ostanejo zavedena v evidencah Ministrstva za notranje zadeve kot aktivne izjave o lokaciji vozila. Naj pri tem povem, da skupne zmogljivosti obratov, vključenih v skupni načrt, zadoščajo za letno obdelavo izrabljenih vozil 50.000 do 60.000 vozil.

Če so podatki točni, je torej najštevilčnejša razgradnja vozil na sivem trgu.
Tabela 3 je dovolj zgovorna in ne potrebuje komentarja.

Tabela 3: Vir: MKO

Tabela 3: Vir: MKO

Potrjuje se tisto, na kar smo že več let opozarjali še kot koncesionarji. Od vzpostavitve skupnega načrta in njegovega izvajanja so minili šele trije meseci. Toda v družbi Ekomobil ugotavljamo, da brez korenitih ukrepov na področju izjave o lokaciji in oseb z dovoljenjem po 9. členu Pravilnika o ravnanju z izrabljenimi vozili zastavljenih okoljskih ciljev tudi z drugačno organiziranostjo ravnanja z izrabljenimi vozili ne bo možno doseči.

Kaj torej želite prednostno uresničiti v shemi Ekomobil v tem letu? Kakšen je finančni načrt?
Za družbo Ekomobil je bil letos najpomembnejši vpis skupnega načrta v evidenco skupnih načrtov pri Ministrstvu za kmetijstvo in okolje v aprilu 2012. Zaveze iz skupnega načrta smo lahko pričeli izvajati takoj, saj so bili organizacija načrta in vzpostavljeni pogodbeni odnosi med izvajalci pogoj za vpis načrta v evidenco. Do konca leta je pred nami nekaj ključnih ciljev. V skupni načrt želimo vključiti tudi samostojne obrate za obdelavo, ki bodo pridobili okoljevarstveno dovoljenje za obdelavo izrabljenih vozil. V Sloveniji želimo večje število zbiralnih mest, kamor lahko zadnji imetniki brezplačno oddajo svoje izrabljeno vozilo. Organizacijsko in ekonomsko želimo uskladiti sodelovanje z »avtoodpadi«, ki imajo po 9. členu Pravilnika o ravnanju z izrabljenimi vozili dovoljenje za odvzem delov za ponovno uporabo pred oddajo izrabljenega vozila v razgradnjo. MKO je v tem času naš partner, ki nam bo moral prisluhniti pri odpravi administrativnih ovir glede zbiranja in predelave izrabljenih vozil. Mislim na izjavo o lokaciji.
Družba Ekomobil je zavezancem za vzpostavitev načrta (uvoznikom/proizvajalcem vozil) ponudila njegovo izvajanje brezplačno. To pomeni, da se stroški njegovega izvajanja pokrivajo iz prihodkov prodaje delov za ponovno uporabo in sekundarnih surovin, nastalih pri razgradnji vozil.
V letošnjem letu predvsem zaradi manjših količin zbranih vozil in marketinških stroškov ne pričakujemo pozitivnega rezultata. Predvidevamo pa, da bodo intenzivne aktivnosti pripomogle k doseganju praga rentabilnosti poslovanja v naslednjem koledarskem letu.

Že v pripravah na ustanovitev Ekomobila ste se zavedali pomena sodelovanja z Dinosom in z Združenjem avtoodpadov?
To je točno. Če ne bo sodelovanja, Slovenija ne bo dosegla načrtovanih ciljev pri razgradnji. Osnovno vodilo pri oblikovanju skupnega načrta je bilo prav vključevanje vseh akterjev na področju izrabljenih vozil v Republiki Sloveniji. Mislim na tiste, ki izpolnjujejo tehnične in okoljske, zakonske pogoje ter izkazujejo interes po sodelovanju. Pri postavljanju mreže zbiralnih mest smo k sodelovanju povabili vse avtoodpade z dovoljenjem po 9. členu Pravilnika o izrabljenih motornih vozilih. Kar nekaj se jih je odločilo za sodelovanje v skupnem načrtu, preostale pa bomo ponovno povabili k sodelovanju, ko bomo dopolnjevali načrt. To bo predvidoma konec leta.
V skupni načrt smo vključili tudi vse obrate za obdelavo vozil, ki razpolagajo z ustreznim okoljevarstvenim dovoljenjem. K povabilu so se odzvali vsi trije obrati, AT Kastelec, Saubermacher Slovenija in Karbon. Z Obrtno zbornico oz. GIZ Avtoodpadi pa smo se dogovorili, da bomo povabili k sodelovanju tudi vse obrate, ki bodo okoljevarstvena dovoljenja šele pridobili.
Z novo Uredbo o izrabljenih vozilih je zahtevana tudi nadaljnja obdelava razgrajenih vozil v drobilniku ali drugi napravi za obdelavo, zato smo v skupni načrt vključili tudi oba obrata za drobljenje, ki razpolagata z ustreznim okoljevarstvenim dovoljenjem: drobilnik Dinos Naklo in drobilnik Odpad Pivka.

Kako je vzpostavljena mreža obratov za razstavljanje izrabljenih motornih vozil in zbirnih mest v Sloveniji? Kaj pomeni logistična odgovornost pri prevozu nevarnih odpadkov?
K Dogovoru k izvajanju skupnega načrta ravnanja z izrabljenimi vozili je pristopilo 19 proizvajalcev oziroma uvoznikov motornih vozil, ki pokrivajo 99-odstotni tržni delež v Sloveniji. Pooblastili so družbo Ekomobil, d. o. o., da za njih in v njihovem imenu pripravi skupni načrt ravnanja z izrabljenimi vozili. Skupni načrt je bil vpisan v evidenco načrtov z Odločbo Ministrstva za kmetijstvo in okolje, Agencije RS za okolje, 23. 4. 2012. V njegovo izvajanje je vključenih 47 zbiralnih mest, trije obrati za obdelavo vozil in dva obrata za nadaljnjo obdelavo, drobljenje.
Zadnji imetnik lahko brezplačno odda svoje izrabljeno vozilo na zbiralno mesto, vključeno v skupni načrt. Najbližje zbiralno mesto, ki ne sme biti od njegovega stalnega prebivališča oddaljeno več kot 50 km, pa lahko poišče preko spletnega iskalnika na www.eko-mobil.si.
Vozila se na zbiralnih mestih ne obdelujejo, temveč se skladno s kapacitetami začasno skladiščijo do transporta v obrat za obdelavo. Za logistično povezavo med zbiralnimi mesti in obrati za obdelavo skrbi nosilec skupnega načrta tako, da so zaradi transporta čim manjši stroški in okoljske obremenitve.

Toda problemi z izjavo o lokaciji vplivajo na učinkovitost delovanja sheme in doseganje ciljev pri razgradnji motornih vozil?
Kot sem že povedal, smo vsi trije obrati že kot izvajalci javne gospodarske službe ravnanja z izrabljenimi vozili v obdobju koncesij opozarjali pristojno ministrstvo na neustreznost oziroma izrabo dokumenta »Izjava o lokaciji« pri zbiranju in predelavi izrabljenih vozil.
Ministrstvo za okolje je že v oktobru 2007 Ministrstvu za finance posredovalo predloge za uvedbo finančnih instrumentov za zagotovitev razgradnje večjega števila izrabljenih vozil. V njem je navedlo, da je vzrok za majhno število izrabljenih vozil, ki se razgradijo v okviru javne službe, izjava o lokaciji vozila. To se zelo izrablja. Vozila odjavijo iz prometa, lastniki pa jih kasneje oddajo v nelegalno razgradnjo posameznikom ali avtomobilskim odpadom. Skupen predlog, tako koncesionarjev kot tudi ministrstva, je bil uvedba dajatve, ki bi jo plačevali vsi lastniki vozil, ne glede na to, ali so vozila v prometu ali ne. Če bi prenehanje lastništva vozila vezali na kupoprodajno pogodbo ali na predložitev potrdila o razgradnji vozila, bi tak sistem stimuliral lastnike vozil, da bi vozilo legalno predali v razgradnjo izvajalcem javne službe ravnanja z izrabljenimi vozili, saj bi s tem prenehala obveznost plačevanja predlagane dajatve.
Žal predlog do danes še ni bil realiziran. Izrabljanje izjave o lokaciji še naprej ostaja ključen vzrok za tako majhno količino zbranih in predelanih izrabljenih vozil v Sloveniji.

Je Ekomobil reprezentativna shema? Koliko je na trgu tistih, ki delajo samostojno, in kako bo zagotovljena verodostojnost podatkov? Inšpekcije?
Proizvajalci in uvozniki motornih vozil so se dogovorili za skupni načrt ravnanja z izrabljenimi vozili. Ker je k dogovoru pristopila skupina proizvajalcev, katerih tržni delež njihovih blagovnih znamk dosega več kot 99 odstotkov, se šteje, da je skupina in s tem tudi skupni načrt reprezentativen. V praksi to pomeni, da skupni načrt zagotavlja zbiranje in obdelavo izrabljenih vozil praktično vseh blagovnih znamk, ki se pojavljajo na slovenskem trgu.
Uredba o izrabljenih vozilih pa predvideva, da lahko izrabljena vozila zbira in obdeluje tudi obrat z okoljevarstvenim dovoljenjem, ki ni vključen v skupni načrt. Trenutno je v Sloveniji en obrat z OVD, ki deluje samostojno. Interes nosilca skupnega načrta Ekomobil pa je, da so v skupni načrt vključeni vsi obrati z veljavnim OVD.
Poleg obratov z OVD za obdelavo izrabljenih vozil imajo poseben status še avtoodpadi z dovoljenjem za zadržanje delov za ponovno uporabo pred oddajo vozila v obrat za obdelavo. Ti lahko vozila zbirajo na trgu za lasten račun in za namen prodaje rabljenih rezervnih delov. Trenutno je v Sloveniji 35 takih obratov. Interes Ekomobila je, da avtoodpadi postanejo tudi zbiralna mesta za izrabljena vozila, vključena v skupni načrt.

In kaj bo z nelegalnimi avtoodpadi?
To je problem države. V Sloveniji je še kopica nelegalnih avtoodpadov in zbiralcev sekundarnih surovin, ki posegajo na področje obdelave izrabljenih vozil. Inšpekcijske službe imajo z novo uredbo tudi pristojnosti za nadzor in izrek kazni za prekrške. Tako za osebe, ki kot zadnji imetniki ne oddajo izrabljenih vozil v obrate za obdelavo (fizične osebe, legalni in nelegalni avtoodpadi) ali prevzemajo izrabljena vozila v obdelavo brez ustreznih okoljevarstvenih dovoljenj. Dobro je, da so predvidene kazni precej visoke, saj znašajo tudi do 15.000 evrov. V družbi Ekomobil predvidevamo, da bi poostren nadzor nad ravnanjem z izrabljenimi vozili pripomogel k učinkovitejšemu doseganju ciljev.

Nova hierarhija ravnanja z odpadki postavlja pred večjo odgovornost tudi Ekomobil. Kaj boste storili, da bo največ delov razgrajenih avtomobilov namenjenih predelavi oziroma ponovni uporabi, kar najmanj pa odlaganju in sežigu odpadnih razgrajenih vozil?
Ekomobil si je zastavil dva zelo nedvoumna okoljska cilja: da dosledno upoštevamo hierarhijo ravnanja z odpadki in da z ustreznimi načini obdelave izrabljenih vozil zagotavljamo stopnjo ponovne uporabe in predelave najmanj 85 odstotkov povprečne mase vozila. Vsa vozila, prevzeta v obrat za obdelavo, najprej skrbno pregledamo in evidentiramo potencialne dele za ponovno uporabo. Predvidevamo, da v obratih, vključenih v skupni načrt Ekomobil, razpolagamo z največjo bazo rabljenih rezervnih avtomobilskih delov v Sloveniji.
V nadaljnjih postopkih obdelave so predvideni tehnični in okoljski ukrepi za odvzem vseh nevarnih sestavnih delov kot tudi delov za recikliranje, njihovo začasno skladiščenje in predajo v ustrezne postopke predelave.

Za katere odpadke boste morali poiskati partnerje, podizvajalce v tujini?
V postopku obdelave izrabljenih vozil je predviden odvzem dvanajstih vrst nevarnih sestavin in trinajstih nenevarnih vrst materialov. Večina postopkov predelave se izvede v Sloveniji, del pa se zaradi neekonomičnosti preko posrednikov izvozi v tujino. Večje zahteve predelave so predvidene po letu 2015, ko bo potrebno zagotavljati predelavo najmanj 95 odstotkov povprečne mase vozila. Teh ciljev pa prav gotovo ne bo možno zagotavljati brez partnerjev pri obdelavi preostanka drobljenja v tujini.

Koliko koristnih sekundarnih surovin daje razgradnja izrabljenega motornega vozila? Kaj pomeni ta prihodek z vidika ekonomske rentabilnosti poslovanja obratov za razgradnjo in za nadaljnjo obdelavo?
V družbi Ekomobil smo pri tarifnem delu izvajanja skupnega načrta sledili dolgoletnim izkušnjam pri izvajanju javne gospodarske službe ravnanja z IMV. Ker smo do zavezancev, proizvajalcev/uvoznikov, sprejeli obvezo po brezplačnem izvajanju skupnega načrta, se morajo stroški zbiranja in obdelave izrabljenih vozil in predelava »negativnih« materialov pokrivati iz prihodkov od prodaje rabljenih rezervnih delov in »pozitivnih« materialov, to so kovinski in nekovinski materiali. Stroški predstavljajo v odnosu do prihodkov precej stabilno kategorijo. Prihodkovna stran pa je močno odvisna od gibanja cen sekundarnih surovin na evropskem trgu.

Kdo ima v Sloveniji vsaj približno celovit pregled nad ravnanjem z izrabljenimi motornimi vozili v Sloveniji?
Težko vprašanje. Glede na dejstvo, da od pričakovanih 60.000 izrabljenih vozil letno v Sloveniji skladno z direktivo in Uredbo o izrabljenih vozilih zberemo in razgradimo le 10 odstotkov vozil, bi težko opredelili tistega, ki bi imel pregled nad slovenskim trgom izrabljenih vozil. Ne glede na kazenske določbe Uredbe o izrabljenih vozilih se v Sloveniji s to dejavnostjo ukvarja vsak, ki izkazuje najmanjši ekonomski interes, ta pa prevladuje nad okoljskimi interesi države. Tako v Sloveniji ne razpolagamo niti s približnimi ocenami o zbranih in predelanih količinah izrabljenih vozil, saj na osnovi 10 odstotkov vozil, ki so zbrana in predelana znotraj skupnega načrta družbe Ekomobil skladno s slovensko in evropsko zakonodajo, ni možno izdelati vzporednic dogajanj na črnem trgu.

Kako bo Ekomobil zagotovil uresničitev sprejetih ciljev o stopnji ponovne uporabe in predelave mase izrabljenega vozila v letu 2013 oziroma po letu 2015?
V družbi Ekomobil smo že v obstoječem načrtu predvideli način doseganja okoljskih ciljev do leta 2015 in po njem. Zavedamo se, da bo doseganje predelave 95 odstotkov mase vozila po letu 2015 zahtevalo dodatne tehnične in ekonomske ukrepe. V Ekomobilu smo na te izzive pripravljeni že danes, toda vse ni odvisno le od Ekomobila.

Ključ je v izjavi o lokaciji (Karbon, Ekomobil, Franci Lenart)

Zbirna mesta, shema in zavezanci (Ekomobil)

EU pozna dajatev v obliki periodičnega davka (MKO)