Biološko razgradljivi odpadki na rešetu | dr. Darja Majkovič |
 
Kako ravnamo z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom? Odpadki, ki nastajajo v večji ali manjši meri v slehernem slovenskem gospodinjstvu in gostinstvu, so postali predmet ločenega zbiranja odpadkov tudi po črki zakona pred dobrim letom dni. Ne samo za gospodinjstva, tudi za javne službe so se z Uredbo o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom nekatere stvari spremenile. Kako in kaj odlagati, kako in kam odvažati? Nadzor – je ali ga ni? Novi zabojniki in/ali kompostniki? Kaj je s predelavo oziroma kompostarnami in bioplinarnami? So učinki uredbe že vidni?
 
Biološki odpadki

Biološki odpadki

Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom se nanaša na organske kuhinjske odpadke in na odpadke, primerne za kompostiranje.
Izvajalci javnih služb so morali v skladu z uredbo zagotoviti ločeno zbiranje in prevzemanje bioloških odpadkov pri povzročiteljih odpadkov iz gospodinjstva od 30. junija 2011 dalje. V ločeno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov je bilo že leta 2010 vključenih 114 občin in 37 od 60 izvajalcev javnih služb.
Biološki odpadki, ki se odlagajo v posode za biološke odpadke, so: suhi organski odpadki (ostanki hrane), jajčne lupine, ostanki mlečnih izdelkov, volneni in bombažni ostanki, lasje, perje, higienski papir (serviete, papirnati robčki), odmrle rastline, stara zemlja za rože, pokošena trava, plevel, listje in drugi vrtni odpadki, razrezane grmovnice, žive meje, drevesni ostanki, žagovina. Biološki odpadki, ki jih ni dovoljeno odlagati v posode za biološke odpadke, pa so: pepel, vse vrste tekočin, olj in masti, sanitarni izdelki, kosti, plenice, vsebina sesalnikov, drugi sestavljeni biološki odpadki. Medtem ko so kuhinjski odpadki iz gospodinjstva in zeleni vrtni odpad primerni predvsem za predelavo v kompostarnah, so odpadki iz gostinskih obratov ustreznejši za predelavo v bioplinarnah.

Preveč BIOO konča na odlagališčih

Nobena skrivnost ni, da je eden izmed perečih problemov na področju odpadkov v Sloveniji tudi ta, da je delež biološko razgradljivih odpadkov v komunalnih odpadkih prevelik. Leon Behin, v. d. generalnega direktorja Direktorata za javne službe varstva okolja in investicije v okolje, je na poletnem simpoziju Fit medie (Odpadki za surovine – za večjo konkurenčnost gospodarstva) v Celju predstavil najnovejše podatke, ki so zgovorni. V letu 2010 je bila zabeležena previsoka količina komunalnih odpadkov oziroma presežen delež odloženih biorazgradljivih odpadkov med komunalnimi odpadki. Namesto dovoljenih 223.000 ton je bilo v tem letu odloženih 272.000 ton biorazgradljivih odpadkov. Cilj iz Direktive 1999/31/ES o odlaganju odpadkov na odlagališčih je že zavezujoč, zato so možni ukrepi Evropske komisije proti Sloveniji. Količina zbranih biorazgradljivih odpadkov (BIOO) v zadnjih treh letih s strani IJS sicer močno narašča, vendar je količina odloženih veliko večja.

Preglednica 1: Stanje v Sloveniji v obdobju 2009–2011 po podatkih IJS (Behin, 2012)

Preglednica 1: Stanje v Sloveniji v obdobju 2009–2011 po podatkih IJS (Behin, 2012)

Za zagotavljanje ciljev glede odlaganja BIOO moramo zmanjšati količino odloženih komunalnih odpadkov in količino odloženih BIOO po sledeči letni dinamiki (preglednica 2).

Preglednica 2: Zmanjševanje količine odloženih KO in BIOO v obdobju 2010–2030 (Behin, 2012)

Preglednica 2: Zmanjševanje količine odloženih KO in BIOO v obdobju 2010–2030 (Behin, 2012)

Najmanjše letne količine zbranih ločenih frakcij KO temeljijo na upoštevanju ciljev ustreznih direktiv, konkretno glede odlaganja biorazgradljivih sestavin KO iz Direktive 1999/31/ES. Evidentno je torej, da nastali BIOO v veliki meri končajo na odlagališčih, kjer pomembno prispevajo tudi k naraščanju emisij toplogrednih plinov.
Biološke odpadke bi bilo potrebno obravnavati kot dragocen naravni vir za proizvodnjo kakovostnega komposta, s čimer bi prispevali k boju proti degradaciji tal v Evropi, ohranjanju rodovitnosti tal, zmanjšanju uporabe kemičnih gnojil v kmetijstvu, zlasti gnojil na podlagi fosforja, in povečanju zmogljivosti tal za zadrževanje vode (EK, 2010). V Evropski uniji je zasnova strategije ravnanja z BIOO podana z izhodišči iz Zelene knjige o ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki, cilj najmanj 50 % recikliranja biološko razgradljivih komunalnih odpadkov pa je opredeljen s krovno Direktivo 2008/98/ES o odpadkih (SIPPO, 2012). Uspešnost izvedbe ukrepov operativnega programa v zvezi z recikliranjem BIOO ni odvisna samo od uspešnosti izgradnje omrežja kompostarn ali naprav za anaerobno obdelavo kuhinjskih odpadkov do leta 2020, ampak tudi od zagotavljanja možnosti uporabe produktov recikliranja BIOO kot rastlinskega hranila brez omejitev glede kakovosti proizvedenega komposta (MOP, 2011).

Nekateri komunalci si uredbo razlagajo po svoje
Dr. Tanja Gomišček, MKO: »Učinke uredbe zaenkrat ocenjujemo pozitivno, in sicer predvsem z vidika, da smo naredili korak naprej na področju ločenega zbiranja bioloških odpadkov, pravzaprav odpadkov nasploh. Kljub negodovanju marsikaterega komunalnega podjetja so prebivalci končno dobili možnost ločenega zbiranja bioloških odpadkov, kar so pozitivno sprejeli.
Ob sprejetju uredbe lansko leto, ko so tudi mediji tej problematiki posvetili kar nekaj prostora, smo na ministrstvu prejeli več telefonskih klicev in elektronskih sporočil občanov, ki so želeli imeti zabojnik za ločeno zbiranje bioloških odpadkov, pa ga do takrat še niso prejeli. Občine in komunalna podjetja so bili na to opozorjeni.
O količini ločeno zbranih bioloških odpadkov je še prezgodaj govoriti, bolj realne ocene zbranih količin ločeno zbranih bioloških odpadkov se bodo pokazale v naslednjem letu.«

Komunalna podjetja so izražala pomisleke glede izvajanja uredbe o ravnanju z BIOO, v smislu povečanja stroškov, ki naj bi jim jih izvajanje povzročilo (dobava zabojnikov za BIOO, strošek ločenega odvoza itd). Kakšno je vaše mnenje o tem?
»Pomisleki glede povečanja stroškov so neutemeljeni. S tem, ko ločeno zbereš določen odpadek, se količina preostalih odpadkov posledično zmanjša. Seveda pa je potrebno zmanjšati število odvozov preostalih odpadkov. V prvi fazi uvajanja ločeno zbranih odpadkov, če komunalna podjetja na to niso pravočasno ustrezno pripravljena, zagotovo lahko pride do povečanja stroškov. Ko pa se odvozi uskladijo, do povečanja stroškov ne bi smelo priti. To kažejo tudi študije v državah, kjer so ločeno zbiranje bioloških odpadkov uvajali in strokovno ovrednotili. Večinoma so komunalna podjetja (IJS) ceno zabojnikov za biološke odpadke tako in tako naprtila uporabnikom.
Potreben je tudi razmislek o tem, koliko se zmanjša strošek odlaganja zaradi manjših količin preostalih odpadkov. Glede na dejstvo, da imamo v Sloveniji primere dobrih praks, ko komunalna podjetja in občine dosegajo zelo dobre rezultate v ločenem zbiranju odpadkov, ni razloga, da jih ne bi mogli dosegati tudi preostali. Smo pa opazili, da si marsikatera komunalna podjetja uredbo razlagajo po svoje. Na svojih spletnih straneh in zloženkah zavajajo občane o tem, kaj sodi v zabojnik za biološke odpadke, čeravno je v uredbi to jasno določeno.«

Kako je z nadzorom nad občani, je le-ta v pristojnosti občin? Kako je s sankcijami? Na splošno se pojavljajo velike razlike med občinami glede uspešnosti ločenega zbiranja BIOO. Kje so razlogi za ta odstopanja?
»Nadzor nad občani je v pristojnosti občin, ravno tako sankcije. Večkrat smo že poudarili, da je nadzor lahko dokaj enostaven. Najpomembnejši pa je nedvomno pristop k občanom z ozaveščevalnimi akcijami: zakaj je to potrebno, kakšne so dobrobiti ločenega zbiranja odpadkov, spodbujanje, prednosti ipd. Naslednja faza je nadzor komunalnih podjetij samih, neposredno med zbiranjem mešanih komunalnih odpadkov: dovolj je, če se odpre pokrov zabojnika. V kolikor vsebina preostalih odpadkov presega meje vsebnosti bioloških odpadkov, se uporabnika, občana opozori (npr. z nalepko ali kako drugače). Ta postopek marsikatero komunalno podjetje uspešno uporablja. V kolikor se neupoštevanje navodil nadaljuje, se zabojnika ne izprazni in se uporabnika še enkrat opozori, prav nazadnje pa lahko nastopijo sankcije lokalnih redarjev, vendar naj bo to res zadnji ukrep.
Kar se tiče razlik v uspešnosti ločenega zbiranja, lahko samo ponovimo, da imamo komunalna podjetja in občine, ki dosegajo zelo dobre rezultate v ločenem zbiranju odpadkov, in ni razloga, da jih ne bi mogli dosegati tudi preostali. Razlogi za odstopanja so zgolj v pripravljenosti posameznega podjetja ali občine, da se s srcem in glavo loti problema.«

V kakšni fazi je priprava Smernic pravilne tehnike kompostiranja? Vemo, da v primeru kompostarn lahko prihaja do neželenih vplivov na okolje (neprijetne vonjave, izcedne vode).
»Smernice pravilne tehnike kompostiranja so potrebne še temeljitega redakcijskega pregleda, smo pa nekatere dele, predvsem glede neprijetnih vonjav, vključili v novo Uredbo o obdelavi biološko razgradljivih odpadkov in mešanih komunalnih odpadkov, ki jo sedaj intenzivno pripravljamo.«

Kaj pa standardi kakovosti komposta? Slovenski kompost je večinoma uvrščen v 2. kakovostni razred. Zakaj se po vašem mnenju to dogaja in ne nazadnje, kje takšen kompost konča, saj ni primeren za uporabo v kmetijstvu?
»Če je kompost večinoma uvrščen v 2. kakovostni razred, pomeni to, da ločeno zbiranje bioloških odpadkov ni ustrezno. Za doseganje čim bolj čiste frakcije ločeno zbranih bioloških odpadkov je izjemnega pomena intenzivno ozaveščanje prebivalcev. Kajti le dobro obveščeni in poučeni prebivalci/občani so porok za kompost dobre kakovosti.
Seveda je potrebno ločiti, kaj pomeni kakovost 1. in 2. razreda. Nedvomno je za uporabo v kmetijstvu primeren le kompost 1. kakovosti, kar pa seveda ne pomeni, da kompost 2. kakovosti ni za uporabo. Kompost 2. kakovosti lahko uporabimo za različne namene, na primer v krajinarstvu, rekultiviranju degradiranih območij, rekultiviranju deponij, skratka tam, kjer tla niso namenjena pridelavi hrane oziroma kmetijski pridelavi. V prej omenjeni novi Uredbi o obdelavi biološko razgradljivih odpadkov in mešanih komunalnih odpadkov bo na novo definirana dovoljena količina vnosa komposta in digestata v tla za 1. in 2. kakovostni razred. Velik poudarek v uredbi bo namenjen zagotavljanju kakovosti vhodnih materialov, samemu procesu predelave (kompostiranja) in seveda zagotavljanju kakovosti končnega proizvoda.«

Izkušnje v praksi

Kako je z izvajanjem uredbe v praksi, pojasnjujeta Jožica Rupnik iz Komunalnega podjetja Vrhnika (KPV) in mag. Aleš Vajngerl, iz podjetja Saubermacher.

Jožica Rupnik, KPV: »Največji strošek smo imeli že pred 17 leti, ko smo nabavili zelene zabojnike za zbiranje BIOO in kompostnike iz reciklirane plastike za domače kompostiranje za vsa gospodinjstva, ki so jih in jih še vedno prejemajo brezplačno. Takrat smo tudi začeli zbirati in odvažati BIOO. V zadnjih dveh letih smo brezplačno razdelili kompostnike tudi na vseh območjih, s katerih je odvoz s smetarskimi vozili otežen oziroma na oddaljenih območjih (vikendi). Z zbiranjem bioloških odpadkov oziroma domačim kompostiranjem pokrivamo celotno področje občin Borovnica, Log – Dragomer in Vrhnika. Pri večstanovanjskih stavbah zabojnike poleti vsako leto tudi očistimo. O zbiranju BIOO občane kontinuirano ozaveščamo, ves čas pa smo jim na voljo za vsa vprašanja, povezana z ločevanjem odpadkov. V strukturi ločeno zbranih odpadkov je BIOO približno 38 %. Za nas je zelo pomembno, da občani teh odpadkov ne odlagajo med ostanke smeti. Odlaganje ostankov odpadkov se še vedno zmanjšuje (v letu 2012 za cca 14 %). Med ostanki komunalnih odpadkov je biološki odpadek na našem območju res že prava redkost.«

Mag. Aleš Vajngerl, Saubermacher: »Uvajanje ločenega zbiranja biološko razgradljivih odpadkov lahko ocenjujemo pozitivno in negativno. Med pozitivnimi učinki lahko izpostavimo zlasti sledeče: vključitev določenega dela prebivalstva v dodatno ločevanje odpadkov (dviganje okoljske zavesti), zmanjšanje količin mešanih komunalnih odpadkov na račun izločenih BIOO, zmanjšanje stroškov za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov in odlaganje ostankov po obdelavi (na račun izločenih BIOO). Omenili bi tudi drugo plat, in sicer se pojavljajo dodatni stroški, zaradi nabave zabojnikov, uvajanja ločenega zbiranja BIOO, stroškov logistike, stroškov kompostiranja in ostalih stroškov, ki so s kompostiranjem povezani (npr. analiza komposta, distribucija komposta …), pranje zabojnikov, obveščanje javnosti itd. Mnenja smo, da so s finančnega vidika skupni negativni učinki mnogo večji kot pozitivni, še posebej v času, ko so cene komunalnih storitev že zelo dolgo zamrznjene. Okoljski učinki so pa vsekakor pozitivni.«

Ali se po uveljavitvi uredbe povečuje delež zbranih BIOO in kakšna je kakovost (prisotnost nečistoč, plastične vrečke idr.)?
Jožica Rupnik, KPV: »Količina zbranih BIOO se z leti kontinuirano povečuje (za cca 5 % na leto) predvsem zaradi večjega števila prebivalcev, zadnja leta pa tudi zaradi intenzivnega ozaveščanja. Na Vrhniki zbiramo BIOO že od leta 1995, zato pri tem nimamo posebnih težav. Imeli smo nekaj telefonskih klicev občanov, ki so iz medijev izvedeli, da je za tiste, ki sami kompostirajo BIOO, znesek na položnici občutno nižji. Cene ravnanja z odpadki nismo spremenili že od 30. 5. 2003. Tudi zato postavljamo ozaveščanje občanov na prvo mesto. Če smo pred nekaj leti ocenjevali, da ločuje odpadke v naših treh občinah več kot 70 % gospodinjstev, lahko trdimo, da je takih, ki odpadkov ne ločujejo, le še peščica. Te še vedno večkrat opozarjamo in le redke tudi oglobimo. Tudi v večstanovanjskih stavbah ločeno zbiranje odpadkov ni več neznanka. Večini občanov je popolnoma jasno, da vsak lahko naredi kaj za svoje okolje. Pri tem je treba poudariti tudi, da ste velik korak pri ozaveščanju Slovencev naredili tudi mediji. Skorajda ni revije ali časopisa, v katerem ne bi pisali o tej temi. Med biološko razgradljivimi odpadki se sem pa tja najde kakšna PVC-vrečka, največkrat pa so ti odpadki čisti in primerni za kompostiranje. Čedalje več gospodinjstev uporablja biološko razgradljive vrečke (občanom svetujemo, da biološko razgradljive odpadke lahko zbirajo tudi v navadnih papirnatih vrečkah od kruha, sadja …). Zbrane BIOO oddajamo v kompostarno na Centru za ravnanje z odpadki Vrhnika. V sedmih mesecih letošnjega leta smo jih oddali tja že 1.700 ton. BIOO na CRO Vrhnika kompostirajo. Občani pa ta kompost spomladi lahko dobijo brezplačno.«

Mag. Aleš Vajngerl, Saubermacher: »Javno službo ravnanja z odpadki izvajamo v 57 slovenskih občinah, v nekaterih smo zbiranje BIOO imeli organizirano že precej pred uvedbo uredbe, v ostalih pa smo uvajanje izvedli kasneje. Po uveljavitvi uredbe beležimo povečanje zbranih BIOO. Povečanje količin je večje v občinah z večstanovanjskimi bloki in manj, kjer so pretežno t. i. podeželska gospodinjstva. Zbrane BIOO pa oddajamo na lastno kompostarno v Žicah in na kompostarno v okviru Centra za ravnanje z odpadki v Puconcih (občine Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici).«

Komposta noče nihče plačati

Kakšne so vaše izkušnje glede kakovosti in tržne zanimivosti slovenskega komposta, ki večinoma spada v 2. kakovostni razred. Kam torej z njim, saj ni primeren za splošno uporabo v kmetijstvu?
Mag. Aleš Vajngerl, Saubermacher: »Kar se naše kompostarne tiče, imamo določene težave, podobno kot ostali proizvajalci komposta: zaradi prestrogih kriterijev ne pridelamo nič 1. kakovostnega razreda (v bistvu smo ves čas čisto na meji), čeprav 95 % sprejetih odpadkov izvira iz gospodinjstev, kar pomeni, da je input sorazmerno kvaliteten (veliko zelenega odreza, nič industrije …). In ker 2. kakovostni razred ni primeren za neposredno rabo v kmetijstvu, iskanje okoljskih dovoljenj za posamezne kmete in njihove kulture na njihovih kmetijskih površinah pa je brezupno, ga večino oddamo za sanacije posegov v naravi, nekaj pa prodamo na drobno. Aktualne so tudi sanacije odlagališč odpadkov, ki so se zaprla, problem pri tem pa je, da tega nihče noče plačati, niti prevoza ne, torej ga oddamo celo z minusom. Dokler ne bodo znižali kriterijev glede kvalitete in se približali vrednostim, ki veljajo na primer v Avstriji, se bomo soočali z zalogami oziroma stroški na outputu, namesto da bi s proizvodom še kaj zaslužili. Situacija je v bistvu iz dneva v dan težavnejša: na vhodu imamo čedalje več materiala (in povpraševanja), na izhodu pa čedalje več zalog komposta, ki ga nihče noče plačati – niti proizvajalci substratov za okrasne rastline.«

Inšpekcijski pregledi tudi v letu 2012

Jeseni 2011 je tedanji Inšpektorat RS za okolje in prostor (danes Inšpektorat za promet, energetiko in prostor) izvedel akcijo, katere cilj je bil ugotoviti stanje na področju ravnanja z BIOO. Predmet nadzora so bili IJS zbiranja komunalnih odpadkov, in sicer v zvezi z zagotovitvijo ločenega zbiranja in prevzemanja BIOO ter obveščanja povzročiteljev odpadkov iz gospodinjstev o predpisanem ravnanju z njimi. Prav tako je bilo predmet nadzora akcije nadaljnje ravnanje IJS z BIOO. Akcija je potekala v mesecu septembru in oktobru 2011. Inšpekcijski pregledi so bili opravljeni pri IJS zbiranja komunalnih odpadkov za 152 občin. Izdanih je bilo 24 odločb in 12 opozoril, kjer zavezanci še niso zagotovili ločenega zbiranja in prevzemanja biorazgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada. V občinah, kjer je zagotovljeno ločeno zbiranje, praviloma poteka tudi obveščanje prebivalstva in zagotovljeno čiščenje zabojnikov. Akcija nadzora bo izvršena tudi v letu 2012.
Mihael Štrukelj, Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje: »Letošnja akcija še ni zaključena, zato ne moremo podati nobenih dokončnih ugotovitev, povezanih z njo. To bomo lahko storili šele po izdelavi ustreznega poročila ob zaključku akcije. Nadzor nad izvajanjem ločenega zbiranja kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada iz gospodinjstev ter hišnega kompostiranja izvajajo občinski inšpektorji. Prekrški v zvezi s tem v uredbi niso določeni, zato so morebitne nepravilnosti predmet inšpekcijskih postopkov (in odrejanja inšpekcijskih ukrepov za odpravo nepravilnosti), ne pa tudi postopkov o prekršku.«

Viri
ARSO. 2012. Toplogredni plini. Dostopno na http://okolje.arso.gov.si/onesnazevanje_zraka/vsebine/toplogredni-plini.
Behin, L. 2012. Komunalni odpadki kot surovine. Predavanje na simpoziju: Slovenija, gospodarna z viri? Odpadki za surovine – za večjo konkurečnost gospodarstva. Organizator simpozija: Fit media. Celje, junij 2012.
EK. 2010. Poročilo o zeleni knjigi Komisije o ravnanju z biološkimi odpadki v Evropski uniji (2009/2153(INI)).
MOP. 2011. Osnutek Operativnega načrta ravnanja s komunalnimi odpadki. Dostopno na http://www.arhiv.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/dokumenti/op_komunalni_odpadki_osnutek.pdf.
SIPPO. 2012. Poročilo o vplivih na okolje za kompostarno Kogal v Ceršaku (dopolnitev poročila). Ljubljana, junij 2012.
Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom. Uradni list RS, št. 39/10.