Projekt ZERO WASTE | Jože Volfand |
 
Projekt »Zniževanje stroškov občin na področju ravnanja z odpadki s sledenjem strategije »Brez odpadkov / (Zero Waste)« ali »Low cost Zero Waste Municipality« je Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj v sodelovanju petih Evropskih držav izvajal zadnja tri leta. Glavni cilj projekta je bil razvoj in priprava predloga enotnega upravljavskega sistema za ravnanje z odpadki, po principu nične stopnje odpadkov ali Zero waste strategije. Za doseganje zastavljenih ciljev so partnerji pripravili metodologijo za zmanjševanje nastajanja odpadkov ter posledično za sistematično redukcijo odpadkov, ki se odlagajo na odlagališčih. Rezultate projekta predstavlja dr. Aleksandra Pivec, direktorica ZRS Bistra Ptuj.
 
dr. Aleksandra Pivec

dr. Aleksandra Pivec

Katere bistvene ugotovitve ali zaključke iz projekta ZERO WASTE bi morala upoštevati okoljska politika pri načrtovanju sistema ravnanja z odpadki v Sloveniji?
Stanje na področju ravnanja s komunalnimi odpadki v Sloveniji je zaradi vrste organizacijskih in zakonodajnih nedorečenosti slabo. To resno ovira možnost, da bi v Sloveniji lahko uveljavili EU strategijo »Zero waste«, ki v ospredje postavlja zahtevo po uporabi odpadkov kot virov (snovno in energetsko), odlaganje odpadkov pa postane skrajna možnost ravnanja z odpadki. Ker smo priča ravno nasprotnemu ravnanju (še vedno se na odlagališča nenevarnih odpadkov odloži kar 75,5% komunalnih odpadkov), je skrajni čas, da se preveri razloge za stanje, ki nas kot članico EU uvršča med neučinkovite države na področju gospodarjenja z odpadki.

Nova, decembrska uredba vzpostavlja novo hierarhijo ravnanja z odpadki. Kaj se vam zdi v njej ključno z vidika vašega projekta?
Zakonodaja sicer predpisuje okoljske cilje in priporoča uresničevanje prednostnega reda ravnanja z odpadki, a ne omogoča izvajanja v praksi, saj za to niso vzpostavljeni temelji, ki vključujejo politične odločitve za preprečevanje nastajanja odpadkov in njihovo ponovno uporabo. Prav tako ne razrešuje konfliktnega delovanja družb za ravnanje z odpadno embalažo. Odprta ostaja odločitev glede regijskih centrov, ki so sedaj v pristojnosti lokalnih posameznikov, zato ni ustrezno zagotovljena niti snovna niti energetska raba odpadkov. Posledično se odpadke prevaža po diagonali Slovenije in se jih v večini primerov zgolj odlaga, kljub neustrezni obdelavi.
Še vedno je prenizka stopnja zavedanja javnosti o pomenu prednostnega načina ravnanja z odpadki. Zanimanje za zmanjševanje količin odloženih odpadkov bomo morali povečati. Vse se začne pri nas samih in zato tudi strategija “Zero waste” temelji na principu, da je najprej treba spremeniti način razmišljanja in obnašanja ljudi. Učinkovita raba virov in alternativna goriva drugje že postajajo ena osrednjih tem gospodarskega razvoja, pri nas pa še vedno zgolj razpravljamo o smiselni uporabi tovrstnih goriv. Vse tovrstne razprave so brezpredmetne, saj je odlaganje energetsko bogatih frakcij prepovedano, odlaganje neobdelanih odpadkov tudi okolju škodljivo.

Omenili ste, da visok odstotek komunalnih odpadkov pristane na odlagališčih. Imate konkreten predlog, kaj bi bilo treba spremeniti v okoljski politiki?
Skrajni čas je, da se preveri razloge za stanje, ki nas kot članico EU uvršča med neučinkovite države na področju gospodarjenja z odpadki. Strokovna javnost je upravičeno zaskrbljena, da se v zadnjih 15-tih letih stanje ni izboljšalo. Nasprotno, kljub ogromnim investicijam (več sto mio €) se stanje poslabšuje, saj še vedno nimamo jasne strategije ravnanja z odpadki in odgovornih nosilcev projektov na državnem nivoju. Slovenija lahko doseže cilj, da postane družba recikliranja, ki zna in želi odpadke razumeti kot surovine in vire le, če se resno in nujno izvede vrsta korenitih sprememb.
Želim poudariti, da imamo številne potenciale za te spremembe. Naj navedem le nekatere.
Na voljo je dovolj strokovnega in kakovostnega znanja posameznikov in inštitucij, ki lahko v zelo kratkem času vplivajo na bistveno spremembo obstoječega stanja, a brez politične volje seveda to ni mogoče. Nekateri identificirani primeri dobrih praks, ki se premalo promovirajo in izkoristijo za celotno izboljšanje stanja, so dokazali, da je mogoče z majhnimi finančnimi vložki doseči visoko zastavljene cilje. Zagotovljen je potencial domače industrije, ki bi lahko z domačim znanjem in novimi zaposlitvami v sorazmerno kratkem času rešila prav vse težave, saj prodajajo tehnično znanje v tujino, doma pa ga zaradi različnih interesov ne morejo. Na voljo je dovolj energetsko bogatih frakcij odpadkov, ki jih lahko predelamo v alternativna goriva. In nenazadnje imamo veliko študijskih programov okoljevarstva in podobnih smeri, kjer bi lahko mladi z uresničevanjem koncepta »Zero waste« sodelovali pri oblikovanju naprednega pogleda na odpadke kot na vire in surovine.

Po količini recikliranih komunalnih odpadkov je Slovenija na tretjem mestu v EU (39 % je reciklaže). Kaj je po vaše prispevalo k temu rezultatu in kaj bi morala Slovenija še storiti za povečanje reciklaže.
V Sloveniji je v večini primerov za eno vrsto odpadka registriranih več skupnih shem, kar povzroča pojav konkurence med njimi. Tako na področju komunalne embalaže konkurenčni sistemi (sheme) ne stremijo k manjšim količinam odpadne embalaže, ampak je želijo čim več, saj to pomeni več denarja in večje dobičke. Sheme so zato prenehale z izobraževanji in osveščanjem, ki bi doprinesla k preprečevanju nastajanja odpadkov ter se oddaljujejo od ciljev EU o zmanjšanju količine odpadkov na izvoru. Nasprotno – želijo, da se proizvede čim več odpadne embalaže. Zato je potreben strožji nadzor skupnih shem in sankcioniranje ter spremembe zakonodaje v smislu reprezentativnosti skupnih shem in njihovo finančno sodelovanje pri zagotavljanju infrastrukture za zbirne centre, ki so v pristojnosti občin oziroma njihovih upravljavcev.

OECD predlaga Slovenji celovito presojo sistema ravnanja z odpadki in predlaga novo strategijo. Zakaj?
Za izboljšanje stanja na področju ravnanja z odpadki bo v prvi vrsti nujno potrebno odstraniti obstoječe ovire in načrtovati ustrezno strategijo za uveljavljanje evropske zakonodaje in strateških usmeritev, ki odpadke vključujejo v gospodarske panoge kot surovine in omogočajo nova delovna mesta ob hkratni skrbi za varovanje okolja.
S ciljem doseganja izboljšanega ravnanja z odpadki v Sloveniji bo potrebno s strani odločevalskih struktur pripraviti načrt izvajanja strategije ravnanja z odpadki, s čimer bo vzpostavljen odnos med izvedbenimi politikami EU in realnimi možnostmi glede stroškov ter koristi alternativnih načinov ravnanja z odpadki.
Ravnanje z odpadki bo potrebno obravnavati kot kompleksno nalogo, ki je odvisna od organizacije sistema ravnanja z odpadki in sodelovanja med povzročitelji odpadkov (gospodinjstvi in podjetji) in lokalno skupnostjo, zasebnih podjetij in občinskih organov ter uporabe ustreznih tehničnih rešitev za ravnanje z odpadki. Brez strokovno usposobljenih kadrov sistem ne deluje, zato bo potrebno povečati vpliv stroke v lokalnih in državnih politikah, ki odločajo o razvoju in sistemih ravnanja z odpadki.
Nova strategija bi morala vključevati aktivnejši nadzor nad izpolnjevanjem pogojev za izvajanje javnih služb odstranjevanja odpadkov in izvajanjem ukrepov, ki so nujni za doseganje zahtev okoljske politike in zakonodaje ter hkrati zahtev za izboljšano tehnološko ravnanje z odpadki.

V katerih mednarodnih projektih sodeluje Bistra?
ZRS Bistra Ptuj kot pomembno jedro raziskovalcev spodbuja razvoj tako v lokalnih skupnostih kot v gospodarstvu. Posebej smo osredotočeni na nove tehnološke izzive EU pri okoljskih tehnologijah kot so obnovljivi in alternativni viri za vzpostavljanje energetske avtonomije regije ter zmanjševanje emisij CO2 in porabe fosilnih goriv. Znanstveno-raziskovalna in tehnološka odličnost našega dela se kaže v številnih evropskih in nacionalnih raziskovalnih projektih, skozi katere smo uspeli zgraditi kakovostna partnerstva.