Intervju | mag. Vanesa Čanji |
 
Fructal je okoljevarstveno dovoljenje pridobil že leta 2007, saj je imel že pred tem dobro urejen sistem ravnanja z okoljem in pod nadzorom okoljske vplive. Misel na okolje, tako pavi Katja Jež, pooblaščenka za okolje v Fructalu, jih spremlja ves čas, saj že v fazi razvoja novih proizvodov iščejo rešitve, ki zmanjšujejo vplive na okolje oziroma so do okolja prijaznejše. Fructalovi razvojni cilji so usmerjeni v nižanje porabe materialov, saj želijo svoje poslovanje optimizirati tako z okoljskega kot finančnega vidika.
 
Katja Jež

Katja Jež

Fructal je podjetje s tradicijo, ki s svojimi izdelki dosega različne cilje skupine, vključno z našimi najmlajšimi. Poleg tega ste v panogi, kjer je konstantno zagotavljanje kakovosti proizvodov izjemnega pomena za zdravje potrošnika, kakor tudi izpolnjevanje vseh zahtev zakonodaje o varni hrani. Kako skrbite za kakovost v proizvodnih procesih in katere standarde imate?
V Fructalu sta kakovost proizvodov in skrb za potrošnika tradicija. Fructal obstaja že sorazmerno dolgo, od leta 1945. V tem obdobju se je razvijal in zrasel v sodobno evropsko podjetje za proizvodnjo naravnih proizvodov iz sadja in zelenjave. Proizvodi so namenjeni tako odrasli kot tudi najmlajši populaciji.
V tem obdobju smo vzpostavili sistem kakovosti na visoki ravni, ki zagotavlja varnost in kakovost proizvodov. Visok nivo varnosti in kakovosti temelji na treh certificiranih sistemih, ki so vzpostavljeni po mednarodnih standardih ISO 9001, ISO 14001 ter ISO 22000. Poleg tega je Fructal prostovoljni član združenja SGF (združenje evropskih proizvajalcev sadnih sokov). Z nenapovedanimi kontrolami SGF preverja pristnost in kvaliteto končnih sadnih in zelenjavnih proizvodov. Če so proizvodi ustrezni, združenje podeli certifikat za obdobje enega leta.
Za visoko raven kakovosti in varnosti proizvodov v Fructalu skrbi močna ekipa strokovnjakov na področju razvoja, embalaže, proizvodnih procesov oziroma tehnologij ter na področju kontrole kakovosti. Posebna pozornost je namenjena proizvodom Frutek, ki zahtevajo še dodatne aktivnosti v smeri zagotavljanja varnosti in kakovosti proizvoda za najmlajše.

Od kod izvirajo sestavine vaših proizvodov? Ali lokalno okolje zagotavlja zadosten obseg surovin. Ste morda kdaj ovrednotili, kakšen je ogljični odtis vaših proizvodov glede na poreklo surovin?
Fructal predela vsako leto velike količine sadja od lokalnih pridelovalcev. Predvsem so to breskve, hruške in jabolka, vendar to ne zadostuje vsem potrebam po surovinah. Ostale sadne surovine in sestavine kupujemo na evropskih trgih.
Ogljični odtis imamo prepoznan, vendar se nismo odločili za njegovo javno objavljanje. Sledimo tudi vodnemu odtisu, ki je prav tako pomemben ekološki kazalnik.
Z vidika trajnostnega vidika razvoja podjetja se zavzemamo za nadaljevanje in širjenje predelave lokalno pridelanega sadja, za rast podjetja v lokalnem okolju. Eden izmed trajnostnih vidikov je tudi to, da se Fructalovi proizvodi tržijo v večjem deležu lokalno, predvsem na slovenskem trgu in bližnjih trgih evropskih držav.

Kako spremljate vplive na okolje?
Vplive na okolje spremljamo z zakonsko določenimi parametri ter z internimi kazalniki, ki so osnova našega sistema ravnanja z okoljem. Tako spremljamo indekse količin odpadkov in odpadne embalaže, indekse obremenjenosti odpadnih voda, indekse porabe energetskih virov ter indekse porabe pitne in odpadne vode.

Ste IPPC zavezanec. Kako ocenjujete postopek za pridobitev dovoljenja? Ali menite, da tovrstne zakonodajne obveznosti prispevajo k večji okoljski odgovornosti podjetja?
Postopek pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja je potekal brez težav, saj smo imeli v Fructalu že pred pridobitvijo okoljevarstvenega dovoljenja sistem ravnanja z okoljem dobro urejen ter okoljske vplive pod nadzorom. Sistem ravnanja z okoljem smo certificirali po ISO 14001 že leta 2005. Postopek pridobivanja je bil celovit in natančen pregled vseh okoljskih vidikov ter vplivov na okolje v podjetju in njegovih procesih. Pri pridobivanju je deloval projektni tim, katerega vodja je bil pooblaščenec za okolje. Dobro smo sodelovali tudi s strokovnimi sodelavci na Agenciji RS za okolje. V obdobju priprave vloge smo dobro spoznali namen pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja ter opravili temeljit pregled ravnanja z okoljem v Fructalu ter resnično dojeli vse vidike in okoljske vplive, ki jih Fructal s svojimi dejavnostmi povzroča.
Mirno lahko potrdim, da tovrstne zakonodajne obveznosti vsekakor prispevajo k večjemu zavedanju podjetij o odgovornosti do okolja. Lahko se pohvalimo, da je bil Fructal prvo obstoječe podjetje v Sloveniji, ki je pridobilo okoljevarstveno dovoljenje, in sicer že v januarju 2007.

Nam lahko opišete vašo proizvodnjo in tehnološke posodobitve, ki uvajajo okolju prijaznejše postopke?
Že v fazi razvoja novih proizvodov iščemo rešitve, ki zmanjšujejo vplive na okolje oziroma so do okolja prijaznejše. Pri posodobitvah embalažnih materialov skupaj z dobavitelji razvijamo embalažo, ki je izdelana tudi iz recikliranih materialov, je lažja in je izdelana iz materialov, ki se reciklirajo in manj obremenjujejo okolje.
Pri razvoju proizvodov ponujamo serijo sokov in nektarjev iz sadja, ki je pridelano lokalno. Predvsem, pa so naši proizvodi narejeni iz naravnih sestavin. Fructal sodeluje s svojimi proizvodi tudi pri zelenih javnih naročilih.
V zadnjem letu smo posodobili hladilni sistem, ki vsebuje okolju prijaznejša hladilna sredstva, še vedno delamo na procesu optimizacije sistemov CIP. To so sistemi čiščenja proizvodne opreme, pri katerih zmanjšujemo porabo pitne vode ter količine čistilnih sredstev, trudimo se izboljševati kakovost odpadnih voda, zaključujemo projekt natančnejšega ločevanja odpadkov.

Kako upravljate z energijo, kateri so vaši glavni energenti?
Naša glavna energenta sta zemeljski plin in električna energija. Poraba in strošek za energijo se v podjetju spremljata in analizirata. Strošek za enoto energije se iz leta v leto povečuje, zato iščemo nove možnosti, s katerimi bi izboljšali izkoristke energije in s tem pripomogli k znižanju stroškov proizvodnje.

Kako imate urejeno ravnanje z odpadki?
Odpadki, ki nastajajo v Fructalu, so v večji meri odpadna embalaža, kot so papir, karton, steklo, kovina ter različne frakcije plastičnih odpadnih embalaž. Vse to ločeno zbiramo že vrsto let ter oddajamo pooblaščenim odjemalcem, ki poskrbijo, da gredo odpadni embalažni materiali v predelavo oz recikliranje.
Poleg odpadne embalaže nastajajo v času predelave sadja v poletnih in jesenskih mesecih večje količine organskih odpadkov. Ti odpadki gredo v kompostarne ali bioplinarne. Ostanek odpadkov prevzema lokalno komunalno podjetje. Ostali odpadki, ki jih ni moč predelati ali odlagati, gredo v predelavo za energetsko izrabo.

Torej z organskimi odpadki nimate težav?
Ne, ker je za odvoz in predelavo tovrstnih odpadkov v Sloveniji urejen sistem. Upamo le, da se bodo cene odvoza in predelave organskih odpadkov znižale oz. da bo mogoče v prihodnosti iz tovrstnih organskih odpadkov celo kaj iztržiti.

Ali v odnosu do svojih dobaviteljev v postopku ocenjevanja in izbora preverjate njihovo okoljsko ustreznost, recimo embalažo?
Naše dobavitelje ocenjujemo po več kriterijih. Eden izmed njih je tudi okoljski. Od dobaviteljev vedno zahtevamo podpisane izjave glede okoljske ustreznosti embalaže. Periodično dobavitelje tudi presojamo in ocenjujemo po našem internem sistemu. Mnogo materialov nabavljamo v vračljivi embalaži, ki je okolju najbolj prijazna.

Kakšni so vaši razvojni cilji na področju okolja, pri razvoju proizvodov, embalaže, posodabljanju tehnoloških postopkov, uvajanju novih tehnologij, pri komuniciranju … ?
Razvojni cilji so vsekakor usmerjeni v nižanje porabe materialov, kajti to ima za Fructal pozitiven učinek, tako s finančnega kot tudi z okoljskega vidika. Naj navedem dva primera. V letošnjem letu smo na področju transportne embalaže prešli z belih ter ”full colour” potiskanih kartonov na okolju prijaznejše rjave transportne kartone z enostavnimi enobarvnimi tiski. Po zaslugi boljših plastičnih materialov ter optimizacije nastavitev na linijah smo v Fructalu v zadnjem času v povprečju zmanjšali porabo teh materialov za 10 do 20 % ter s tem ustvarili manj odpadkov.