Nova merila za embalažo – da ali ne? – EOL 69-70

Nova merila za embalažo

Spomnimo, da je bila Direktiva o embalaži in odpadni embalaži (94/62/ES) sprejeta leta 1994. Ker so v njej merila o tem, kaj je embalaža in kaj ni, opredeljena zelo nejasno in ker prihaja do neskladnosti med različnimi državami članicami EU, je Evropski Svet podal predlog spremembe na Prilogo I k tej Direktivi. Gre za spremembe in dopolnitve pri seznamu ponazoritvenih primerov za merila, kaj je embalaža in kaj ni iz člena 3(1), v katerem je opredeljen pojem embalaže. V omenjenem členu je splošna opredelitev pojma embalaže, k čemur so podani ponazoritveni primeri glede uporabe teh meril v Prilogi I. V skladu s členom 3(1) “embalaža” pomeni vse proizvode iz kakršnih koli materialov, ki se uporabljajo za shranjevanje in zaščito blaga, ravnanje z njim, njegovo dostavo in predstavitev, od surovin do obdelanega blaga, ki ga proizvajalec preda uporabniku ali potrošniku. Šteje se, da so embalaža tudi “nevračljivi predmeti”, ki se uporabljajo za enak namen.

Merila temelj opredelitev embalaže

Predlog Evropskega Sveta je, da Evropska komisija preveri ter po potrebi popravi seznam ponazoritvenih primerov za opredelitev pojma embalaže. Na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje pravijo, da so merila podlaga za razvrstitev predmetov med embalažo ali ne, in s tem predstavljajo temelje za usklajeno razlago opredelitve embalaže v EU. Sta pa opredelitev embalaže iz člena 3(1) in Priloga I zavezujoči in države članice od njiju ne morejo odstopati. Seznam predmetov iz Priloge I je prav tako zavezujoč, ni pa dokončen – na seznam lahko posamezna država članica poljubno dodaja predmete, ki jih smatra za embalažo, ne more pa s seznama ničesar brisati. Pred nekaj leti se je tako pokazala potreba v zvezi z razjasnitvijo, ali določeni predmeti so ali niso embalaža. Različna razlaga v državah članicah o tem, ali določen predmet je ali ni embalaža, lahko namreč ustvari ovire pri trgovanju in povzroči izkrivljanje konkurence na notranjem trgu. Kot pravijo na MKO, je Slovenija zaradi specifike trga z nagrobnimi svečami na seznam predmetov, ki so embalaža, v skladu s prvim merilom (opredeljenim v nadaljevanju), dodala sestavne dele nagrobnih sveč, ki so izdelani iz kovin, plastike ali stekla. Pravila ravnanja z nagrobnimi svečami ureja Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, pravila ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami pa ureja poseben predpis – Uredba o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami, z namenom, da se zagotovi njihovo ločeno zbiranje od drugih komunalnih odpadkov ter recikliranje in drugi načini predelave. Ob uveljavitvi oziroma sprejetju predloga Evropskega Sveta glede ponazoritvenih primerov za embalažo lahko to prinese spremembe ravno na področju nagrobnih sveč, saj se v skladu s tem predlogom nagrobne sveče uvrščajo med predmete, ki niso embalaža. In sicer se lahko po besedah MKO pričakuje zmanjšanje števila zavezancev za plačilo okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže. Se bo pa verjetno seznam zavezancev razširil na osebe, ki dajejo v promet predmete, ki so po novem uvrščeni na seznam ponazoritvenih primerov kot embalaža, seveda le v primeru, če do sedaj še niso izpolnjevali obveznosti v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z embalažo in odpadno embalažo.

25 novih primerov embalaže

Evropski Svet je predlagal natančnejšo opredelitev ponazoritvenih primerov in seznam dopolnil s 25 novimi predmeti o tem, kaj je in kaj ni embalaža, nekateri že obstoječi pa so navedeni natančneje. Cilj je lažje izvajanje in uveljavljanje zakonodajnega okvira za embalažo, ustvarjanje enakih pogojev sodelovanja za gospodarske subjekte na celotnem notranjem trgu EU in zagotavljanje pravne varnosti.
Embalaža je v členu 3(1) natančneje opredeljena oziroma razdeljena na podlagi treh meril, vsako od teh meril pa ima tudi ponazoritvene primere. Merila, kot so opredeljena v Direktivi, so naslednja:

(I) Šteje se, da so predmeti embalaža, če ustrezajo navedeni opredelitvi pojma »embalaža«, ne da bi to posegalo v druge morebitne funkcije embalaže, razen če je predmet sestavni del proizvoda in je potreben za to, da vsebuje, podpira ali ohranja navedeni proizvod njegovo celotno življenjsko dobo ter je namenjeno, da se vsi elementi uporabijo, potrošijo ali odstranijo skupaj.

(II) Šteje se, da so predmeti, ki so oblikovani in namenjeni za polnjenje na prodajnem mestu, ter “odstranljivi” predmeti, ki so prodani, napolnjeni ali oblikovani in namenjeni za polnjenje na prodajnem mestu, embalaža, pod pogojem, da imajo funkcijo embalaže.

(III) Šteje se, da so sestavine embalaže in dodatni elementi, vključeni v embalažo, del embalaže, v katero so vključeni. Šteje se, da so dodatni elementi, ki so neposredno obešeni ali pritrjeni na proizvod in ki opravljajo funkcijo embalaže, embalaža, razen če so sestavni del tega proizvoda ter je namen, da se vsi elementi potrošijo ali odstranijo skupaj.

Dopolnitve ponazoritvenih primerov vključujejo vsa tri merila. In sicer so pri merilu (I) dodani naslednji novi primeri, ki so embalaža: ovitki za pošiljanje katalogov in revij (z revijo); podloge za pecivo, ki se prodajajo skupaj s pecivom; zvitki, cevi in valji, okrog katerih je navit upogljiv material (npr. plastična folija, aluminij, papir), razen zvitkov, cevi in valjev, ki so del proizvodnih strojev in se ne uporabljajo za predstavitev proizvoda kot prodajne enote; cvetlični lončki, namenjeni samo za prodajo in prevoz rastlin in ne temu, da rastline v njih ostanejo celo življenjsko dobo; steklenice za raztopine za injiciranje; kolut za zgoščenke (ki se prodaja skupaj z zgoščenkami in ni namenjen za shranjevanje); obešalniki za obleke (ki se prodajajo skupaj z oblačilom); škatlice za vžigalice; sterilne pregrade (vrečke, pladnji in materiali, ki so potrebni za ohranjanje sterilnosti proizvoda); kapsule za avtomate za napitke (npr. kava, kakav, mleko), ki se ob uporabi izpraznijo; jeklenke za večkratno polnjenje za različne vrste plina, razen gasilnih aparatov.
Pri predmetih, ki niso embalaža, so dodani naslednji novi primeri: obešalniki za obleke (ki se prodajajo samostojno); kapsule za kavni avtomat, kavne vrečke iz folije in kavni vložki iz filter papirja, ki se odvržejo skupaj z uporabljenim kavnim proizvodom; kartuše za tiskalnike; škatle za zgoščenke, DVD-je in videokasete (ki se prodajajo skupaj z zgoščenko, DVD-jem ali videokaseto); kolut za zgoščenke (ki se prodaja prazen in je namenjen za shranjevanje); raztopljive vrečke za detergente; nagrobne sveče (posode za sveče); mehanski mlinček (vgrajen v vsebnik, ki se da ponovno polniti, npr. mlinček za poper, ki ga je mogoče znova napolniti).

Pri merilu (II) sta dodana dva nova ponazoritvena primera za predmete, ki so embalaža, če so oblikovani in namenjeni za polnjenje na prodajnem mestu: plastična folija za očiščena oblačila v čistilnicah in jeklenke za večkratno polnjenje za različne vrste plina, razen gasilnih aparatov.
Pri predmetih, ki niso embalaža, pa trije novi primeri: ovojni papir (ki se prodaja samostojno); papirnati modeli za peko (ki se prodajajo prazni) in podloge za pecivo, ki se prodajajo brez peciva.
Prav tako so dodani novi primeri za merilo (III), in sicer dva pri predmetih, ki so del embalaže: plastični ovitki in mehanski mlinček (vgrajen v vsebnik za enkratno uporabo, napolnjen s proizvodom, npr. mlinček za poper, napolnjen s poprom). Iz primerov pa so po novem predlogu izključene odbojke iz plastičnih mas. Pri tem merilu pa je dodan tudi povsem nov primer za predmete, ki niso embalaža: Priponke za radiofrekvenčno identifikacijo (RFID).

Ob sprejetju predloga sprememba predpisov

Poudariti velja, da gre še vedno le za Predlog Direktive Sveta o spremembi Priloge I k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži. Če pa bo sprememba sprejeta, na MKO ocenjujejo, da bo potrebna sprememba nekaterih predpisov, in sicer: Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, Uredbe o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami in Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže. Zaenkrat se ocenjuje, da priprava novih aktov ne bo potrebna. Prav tako na MKO pravijo: »Ocenjujemo tudi, da zaradi uveljavitve tega predloga Direktive ne bo potrebna sprememba obstoječih ali uvedba novih administrativnih postopkov.« Obveznosti ravnanja z odpadno embalažo namreč zavezanci izpolnjujejo z vpisom v evidenco individualnega ali skupnega sistema ravnanja z embalažo. Zaenkrat se je v Sloveniji samo en zavezanec odločil za samostojno izpolnjevanje obveznosti ravnanja z odpadno embalažo, pravijo na MKO. Vsi obstoječi zavezanci pa so vključeni v eno od štirih družb za ravnanje z odpadno embalažo, ki imajo okoljevarstveno dovoljenje.