Morski odpadki | Lucija Gornjak |
 
Odpadki v morju postajajo čedalje bolj pripoznana oblika onesnaženja morskega okolja, zlasti v poletnih mesecih, ko so obalna območja pod močnim pritiskom turistov. Podatki o količinah, vrsti, trendih in izvoru odpadkov na slovenski obali se zbirajo na več načinov v različnih organizacijah. Pomembnejši mejnik pri tem predstavlja Direktiva o morski strategiji, sprejeta leta 2008, po kateri morajo države Evropske Unije poročati tudi o odpadkih v morju. V sklopu izvajanja direktive se pod vodstvom Inštituta za vode RS aktivno zbirajo podatki o količinah, tipu, viru in razporeditvi odpadkov v morju. Hkrati potekajo redna čiščenja dela slovenske obale ter prostovoljne akcije, med katerimi je tudi mednarodno čiščenje obal (International Coastal Cleanup), ki se odvija vsako leto septembra, od leta 2008 tudi v Sloveniji.
 
Morski odpadki foto Boštjan Mljač

Morski odpadki foto Boštjan Mljač

Morski odpadki so trdni odpadki človekovega izvora, ki so na kakršenkoli način našli pot do morskega okolja. Po podatkih Okoljskega programa Združenih narodov (UNEP) največ odpadkov v morje pride s kopnega (80 %), ostali pa so zavrženi ali izgubljeni na morju (iz raznih plovil). Povsod po svetu raziskovalci ugotavljajo, da velik odstotek morskih odpadkov predstavljajo različne vrste nerazgradljivih plastičnih odpadkov, ki močno ogrožajo morske živali in rastline s tem, ko potonejo na dno in preprečijo dostop kisika in svetlobe do morskega dna. Še večji problem pa predstavljajo plavajoči in lebdeči odpadki, ki jih živali vse prepogosto zamenjajo za svojo običajno hrano. Odpadki pa ne škodujejo le živalim in rastlinam, temveč tudi ljudem. Med odpadki, najdenimi na slovenski obali, so namreč tudi injekcijske igle, razbite steklenice, ostra plastika ipd. Problematiko morskih odpadkov je podrobneje predstavila Andreja Palatinus, ki je zaposlena na Inštitutu za vode RS, kjer opravlja raziskavo o morskih odpadkih, prostovoljno pa vodi projekt Čista obala pri društvu Eco Vitae.

Katerih odpadkov je na obali slovenskega morja največ in kateri so najbolj problematični?
Plastika nedvomno predstavlja največji delež morskih odpadkov povsod po svetu, med 60 % in 80 % vseh zbranih odpadkov, nekje celo več. Zaradi obstojnosti materiala se ti odpadki kopičijo v morju, problem pa nastane tudi ob njihovem počasnem razpadanju na vedno manjše koščke, vse do mikro nivojev, ko odpadne plastike ne vidimo več s prostim očesom. V slovenskem morju smo našli mikroplastiko na površini morja, sicer pa na naši obali največkrat najdemo plastične odpadke (vrečke, koščke vrečk, vatirane palčke), koščke stekla, cigaretne ogorke, koščke stiroporja, pločevinke, embalažo za hrano in kozmetiko, mnogo pa je tudi ribiške opreme ter opreme za gojenje školjk. Ostali odpadki, ki jih lahko najdemo, so večinoma iz blaga, papirja, obdelanega lesa, gume ter ostalo (nevarni odpadki). Rezultati so pokazali, da največji problem predstavljajo plastične vrečke in cigaretni odpadki (ogorki, filtri, vžigalniki ipd.). Zaradi velike količine plastični odpadki predstavljajo nevarnost zlasti morskim organizmom, saj se v njih lahko zapletejo ali jih pogoltnejo. Plastični materiali dokazano vežejo nase obstojna organska onesnaževala, ki se iz materialov lahko sprostijo, ko jih žival zaužije, zaradi česar lahko pride do zastrupitve. Vpliv odpadkov na morski ekosistem se pospešeno raziskuje, saj je o tem znanega mnogo premalo. Poročam lahko tudi o tem, da se glavni viri odpadkov med regijami v Evropi razlikujejo. Tako so na primer na Severnem morju večji vir ribiške ladje, Sredozemlje pa ima precej več odpadkov zaradi turizma. Posebnost Mediterana so tako cigaretni ogorki, katerih na Severnem morju najdejo mnogo manj.

Kaj lahko poveste kot izvajalka raziskave morskih odpadkov v Sloveniji o stanju onesnaženosti slovenskih obalnih območij? Kakšen je trend, se stanje iz leta v leto vendarle izboljšuje?
Monitoring količine in tipa odpadkov v morju, ki ga izvajamo na Inštitutu za vode RS, izvajamo na obali ter na površini morja. Začenjamo pa raziskave tudi na morskem dnu ter v sedimentu na obali. Za enkrat imamo podatke o odpadkih na obali. V sklopu raziskav odpadkov na obali zbiramo odpadke, ki so večji od 2 cm, zabeležimo pa tudi večje odpadke (npr. čolne). V času vzorčenja (oktober 2010 do junij 2011) je bilo skupno zbranih in preštetih 31.365 kosov odpadkov, večjih od 2 cm in manjših od 250 cm x 50 cm na 1.350 m slovenske obale s povprečno širino 1,97 m. Lokacije vzorčenja odpadkov na treh mestih slovenske obale (Debeli rtič, Mesečev zaliv in Piran) so bile določene leta 2007 na podlagi več meril (tip obale, dostopnost, obiskanost, bližina večjih mest ali drugih virov onesnaženja, odprtost idr.). Ugotovili smo, da je največ odpadkov na obali iz plastičnih materialov (tudi do 84 % vseh odpadkov na lokaciji), da so odpadki manjši, ter da v glavnem izvirajo s kopnega. Presenečeni smo nad številom koščkov stekla, cigaretnimi ogorki ter koščki stiroporja, ki so najbolj številčni odpadki. Podatki o količini zbranih odpadkov na približno 16 km slovenske obale spremlja v zadnjih treh letih Služba varstva obalnega morja. Ugotovili smo, da po teži na kilometer največ odpadkov zberejo na območju Valdoltre, je pa viden trend upada skupne teže zbranih odpadkov. Zanimivo je dejstvo, da to ne velja za skupno število zbranih odpadkov. To lahko pomeni, da je velikost odpadkov čedalje manjša, kar je znak njihovega razpada v morskem okolju.

Na kakšen način društvo Eco Vitae sodeluje v projektu »International Coastal Clean Up«? Kako projekt poteka in kakšni so rezultati?
Eco Vitae od leta 2008 izvaja projekt Čista obala, v sklopu katerega poteka tudi prostovoljno čiščenje obale tretjo soboto v septembru. Ameriška organizacija Ocean Conservancy organizira mednarodno Coastal Cleanup akcijo že 25 let in vključuje akcije čiščenja obal in morskega površja po vsem svetu. Skupno je do sedaj sodelovalo preko 150 držav, Slovenija pri tem projektu sodeluje od leta 2008 dalje. Čiščenje je zasnovano tako, da prostovoljci na isti dan čistijo obale morij, rek in jezer po vsem svetu ter beležijo podatke o količinah odpadkov. Ena glavnih nalog Eco Vitae je organizacija dogodka, s katerim se vsako tretjo soboto v septembru Slovenija pridruži temu največjemu mednarodnemu prostovoljnemu dogodku čiščenja obal.

V čem je ključen problem, da so nekatera obalna in priobalna območja, kljub čistilnim akcijam, ozaveščanju javnosti idr., še vedno tako zelo onesnažena?
Čiščenje obale ne more biti edini način reševanja problema morskih odpadkov. To je lahko le prvi korak, rešitev za to pa je več. Najpomembnejše je preprečiti, da odpadki do morja sploh pridejo. Odpadke je potrebno pravilno odlagati tako v notranjosti kot na morju. Največji problem je torej napačno ravnanje z odpadki. Morje je najnižja točka na zemlji in vse gravitira proti morju. Tako tudi reke in veter stalno prinašajo v morje ogromne količine večjih in manjših odpadkov, ki lahko nastanejo daleč od morja. Tak primer je obremenjen Tržaški zaliv, iz katerega burja pod klife naplavi ogromne količine odpadkov. Še bolj pomembno pa je ravnanje z odpadki na obalnih območjih ter na ladjah, kjer je čiščenje izjemno pomembno, saj večina odpadkov konča na morskem dnu. Zelo težavno je zlasti čiščenje mikroodpadkov (plastike) in s časom bo tega vse več, saj poteka stalen proces razpadanja odpadkov, ki so že v morju. Raziskovalci so tako našli v morju kos letala iz druge svetovne vojne, na naši obali pa se pogosto najdejo tudi predmeti iz 60-ih in 70-ih prejšnjega stoletja (npr. embalaža sokov).