Rio želi drugačno prihodnost – EOL 69-70

Države ZN sprejele sklepni dokument

Generalni sekretar OZN Ban Ki-moon je na generalni skupščini dejal: »V Riu smo bili priča razvoju največjega svetovnega gibanja za spremembe. Konference se je udeležilo preko 40.000 ljudi, vključno z voditelji držav in vlad, ministri, parlamentarci, uradniki Združenih narodov, predstavniki podjetij, predstavniki civilne družbe, okoljevarstvenih in drugih nevladnih organizacij ter aktivisti. Namen konference je oblikovati nove politike za spodbujanje globalne blaginje, zmanjšanje revščine, pospeševanje socialne pravičnosti in varstva okolja. Sprejetje sklepnega dokumenta “The future we want” po mesecih težkih pogajanj predstavlja pomembno zmago, saj je 193 držav članic Združenih narodov doseglo kompromis, ki zagotavlja trdno osnovo za socialno, gospodarsko in okoljsko blaginjo. Države so s tem obnovile svojo politično zavezanost k trajnostnemu razvoju in dosegle kompromis glede oblikovanja ciljev trajnostnega razvoja in vzpostavitve visokega političnega foruma za trajnostni razvoj. Dokument na 49 straneh poziva k začetku procesa določanja ciljev, ki bodo leta 2015 nasledili razvojne cilje tisočletja in k razvoju strategije za financiranje trajnostnega razvoja. Politična izjava, ki se je oblikovala, prinaša odločitve o nadgradnji in krepitvi Programa ZN za okolje (UNEP), poudarja enakopravnost moških in žensk, potrjuje pomen prostovoljnih zavez o trajnostnem razvoju ter izpostavlja potrebo po sodelovanju s civilno družbo in upoštevanje znanosti pri političnih odločitvah. Konferenca je sprožila korake za nov način merjenja bogastva države in odločila, da je potrebno oblikovanje indikatorjev, ki bodo dopolnjevali merjenje razvoja z bruto nacionalnim proizvodom. Dokument med drugim ponuja okvir za reševanje trajnostne porabe in proizvodnje, spodbuja podjetniške ukrepe in merila za trajnostno poročanje ter poziva k vrsti ukrepov, ki natančneje opredeljujejo, kako je mogoče zeleno ekonomijo uporabiti kot orodje za doseganje trajnostnega razvoja.«

Preko 700 prostovoljnih zavez, tudi o milijardah dolarjev

Poleg sklepnega dokumenta, ki so ga sprejele in podprle države članice ZN, so pri oblikovanju zaključkov konference ključno vlogo odigrale tudi prostovoljne zaveze, kjer so od samo trinajstih največjih zavez mobilizirali 513 milijard dolarjev sredstev. V času konference se je sicer s strani civilne družbe, podjetij, vlad, univerz in drugih oblikovalo približno 700 prostovoljnih zavez, od katerih je več kot sto zavez in ukrepov takšnih, ki v okviru iniciative Združenih narodov »Sustainable Eenergy for All« zasledujejo tri ključne cilje do leta 2030 – zagotovitev dostopa do energije, podvojitev energetske učinkovitosti in podvojitev deleža obnovljivih virov energije. S to pobudo ter razvojem energetskih načrtov in programov se ukvarja več kot 50 vlad iz Afrike in Azije, Latinske Amerike in otoških držav v razvoju. Podjetja in vlagatelji so se zavezali s sredstvi v višini več kot 50 milijard dolarjev, ki jih bodo investirali za dosego omenjenih energetskih ciljev, osem multilateralnih razvojnih bank pa je na konferenci napovedalo zagotovitev finančnih sredstev v višini 175 milijard dolarjev za podporo trajnostnega prometa v državah v razvoju. Svetovna banka je naznanila, da je 80 držav, skupin civilne družbe, zasebnih podjetij in mednarodnih organizacij izrazilo podporo novemu Globalnemu partnerstvu za oceane, s strani podjetij pa je bilo napovedanih preko 200 zavez k trajnostnemu razvoju. »Zaključni dokument podjetniškega foruma za trajnostni razvoj kaže na trdno zavezanost gospodarskih družb k trajnostnemu razvoju ter na njihove nove kreativne pristope in rešitve na področjih zmanjševanja emisij ogljikovega dioksida, zmanjševanja revščine, krepitve vloge žensk in obnavljanja sladkovodnih virov,« je povedal Georg Kell, izvršni direktor UN Global Compact (UNGC).
Prostovoljne zaveze zasebnega sektorja zajemajo področja, ki segajo od zmanjševanja ogljičnega odtisa do ponovnega pogozdovanja, poslovnih načrtov za eksistenco kmetov in ohranjanja čistih vodnih virov.

Iskanje učinka snežne kepe

Med tem, ko podatkovni centri porabijo vse večji delež proizvedene energije, Microsoft pravi, da bo nevtralnost ogljikovega dioksida dosegel s pomočjo izravnalnih ukrepov. Podjetje Unilever predvideva polovično zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ki jih povzročijo njihovi izdelki, cilj korporacije Nike pa je ničelni izpust nevarnih kemikalij skozi celotno dobavno verigo. Obe podjetji sta te cilje postavili do leta 2020. Podjetje DuPont pa bo namenilo 10 milijard dolarjev za povečanje proizvodnje hrane in zmanjševanje količin odpadne hrane, saj je znano, da se svet sooča s potrebo po podvojitvi proizvodnje hrane do leta 2050. DuPont naj bi do leta 2020 na tem področju razvil 4000 novih izdelkov. Prav tako za razvoj izdelkov velika finančna sredstva obljublja multinacionalka Procter&Gamble, ki naj bi do konca tega leta usmeril 50 milijard dolarjev v prodajo trajnostnih inovacij in izdelkov. H&M pa bo svoja oblačila nadgradil s 100-odstotnim trajnostnim (organskim, recikliranim in certificiranim) bombažem. Očitno je, da se skupine podjetij ukvarjajo s skupnimi prizadevanji in učinki. Petinštirideset podjetij, vključno s podjetji Levi’s, Pepsi in Coke, je svoje zaveze razširilo na upravljanje z vodami, 23 podjetij pa se je zavezalo k transparentnemu poročanju njihovega vpliva na podnebne spremembe. »Omenjene zaveze so kot poskusni zajčki, njihovo uresničevanje pa edini način, da izvemo, ali nek inovativni pristop v resnici deluje. Iz napak se bomo učili in uspehi bodo snežne kepe,« je dejal Ole Hansen, vodja programa Global Compact LEAD.
V podjetjih, ki sodelujejo v globalnih mrežah (Global Compact Networks), med drugim tudi v Braziliji, Urugvaju in na Japonskem, so se že začele izvajati nekatere skupne akcije, številna podjetja pa ukrepajo tudi v kampanji generalnega sekretarja Združenih narodov na področju trajnostne energije v okviru pobude Sustainable Energy for All.

»Če želimo blaginjo, potrebujemo trajnostni razvoj«

Generalni sekretar ZN Ban Ki-moon je na konferenci med drugim izpostavil problematiko lakote po svetu in pozival vse države članice ZN, da poskrbijo za prihodnost, v kateri bo vsakdo imel pravico do hrane. Izziv, ki ga je izpostavil, vključuje zagotovitev 100-odstotnega dostopa do ustrezne letno pridelane hrane ter hkratno povečanje produktivnosti majhnih kmetij, vključno s strategijo »zero loss /zero waste«. Izziv je sprejelo že več držav – Velika Britanija je majhnim posestnikom obljubila 150 milijonov funtov, brazilska vlada pa je napovedala ustanovitev Svetovnega centra za trajnostni razvoj (Rio+ Centre), ki bo vključeval partnerje iz akademskih ustanov, podjetij in skupin civilne družbe ter omogočal raziskave, izmenjave znanj in mednarodne razprave o trajnostnem razvoju. »Bistvo te konference je implementacija. Gre za konkretne ukrepe. Prostovoljne zaveze so pomemben del »zapuščine«, ki dopolnjujejo uradni zaključek in rezultat konference,” je poudaril Sha Zukang, generalni sekretar konference Rio +20.
Še pred začetkom konference pa je evropski komisar za okolje Janez Potočnik pojasnil: “Zeleno gospodarstvo je eden od načinov za doseganje trajnostnega razvoja; je strategija za zagotavljanje blaginje za ljudi in za planet, za danes in za jutri. Brez socialne enakosti ne more biti trajnostnega razvoja in brez pravilnega upravljanja naravnih virov, od katerih so odvisna naša gospodarstva, ni rasti. Če želimo blaginjo za mnoge namesto revščine za vse, potrebujemo trajnostni razvoj.” Na konferenci pa je v svojem govoru izpostavil: »Spodbujanje zelene rasti je pot h gospodarski rasti, zaposlovanju in družbenemu napredku ter k omejevanju pritiska na naše ekosisteme. Prav tako je instrument za povečanje varnosti preskrbe s hrano in odpravljanje revščine. V EU dajemo veliko pozornost področju učinkovite rabe virov (energije, kemikalij, prsti, vode idr.), ki postaja nuja, saj gre za edino realno dolgoročno gospodarsko, socialno in okoljsko strategijo.« Evropska unija je sicer predlagala ukrepe na petih prednostnih področjih: oceani, energija, vode, degradacija tal in učinkovitost virov (zlasti odpadkov), vključno z ohranjanjem in obnovo ekosistemov. Potočnik je podrobneje predstavil tri evropske “stebre življenja” ter trajnostno gospodarjenje z vodami (našimi oceani) in zemljo, evropski komisar za razvoj Andris Piebalgs pa je govoril o pomenu trajnostne energije kot sredstvu za zeleno rast, izkoreninjenje revščine, izboljšanje učinkovitosti virov in zagotavljanje premika k »družbi brez odpadkov«.
Na plenarnem delu konference je nastopil tudi slovenski minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič, ki je izpostavil pomen nadaljevanja aktivnosti za zeleno gospodarstvo in trajnostni razvoj ter na učinkovitost globalnih institucij za trajnostni razvoj.