OŠ Trebnje

OŠ Trebnje

Vprašujejo učenci Osnovne šole Trebnje pod mentorstvom učiteljice Suzane Gerden
V trgovinah kupujemo živila, ki jih proizvajalci ponujajo v prevelikih in okolju neprijaznih embalažah. Zanima nas, na kakšen način bi lahko opozorili proizvajalce in jih pripravili do tega, da bi bilo embalaž manj in da bi bile namenjene recikliranju?

Odgovarja doc. dr. Andrej Lisec, Katedra za tehniško logistiko na Fakulteti za logistiko, Univerza v Mariboru
Proizvajalci izdelkov med seboj tekmujejo, prizadevajo si pridobiti čim več kupcev in pri tem še kaj zaslužiti. Zato iščejo načine, kako biti cenejši in boljši od drugih proizvajalcev, tako da bi mi kot kupci izbrali njih in ne izdelka njihovega konkurenta. Pri tem igra veliko vlogo tudi embalaža. Ker za proizvajalce pomeni strošek, bi pričakovali njihovo prizadevanje, da bi bilo embalaže čim manj. A ni tako. Le zakaj? Embalaža namreč ni namenjena le zaščiti izdelka pred poškodbami, temveč ima tudi druge funkcije. Trgovci so že zdavnaj ugotovili, da imamo kupci rajši lepše pakirane izdelke, ki so v embalaži, polakirani s pisanimi barvami, in ki imajo tudi okence s prozorno plastiko, tako da si lahko že v trgovini izdelek tudi ogledamo, ali nam je všeč ali ne. Če bi bil namreč izdelek spravljen v dolgočasno škatlo iz rjavega kartona, nas ne bi pritegnil in ga ne bi kupili. Tak proizvajalec pa bi morda zaradi pomanjkanja kupcev propadel. Da bi bolje razumeli, zakaj je embalaža pogosto prevelika, si poglejmo še en primer.
Današnje trgovine so samopostrežne, kar pomeni, da se kupci sprehajamo med policami izdelkov in si v voziček nabiramo stvari, ki jih bomo kupili. Toda priložnost dela tatu, pravijo, in tu in tam se najde kdo, ki želi iz trgovine tudi kaj ukrasti. Ker se kot kupec lahko prosto sprehaja po trgovini, je namreč takšne tatove težko izslediti. Eden izmed ukrepov trgovcev proti takšnim nepridipravom pa je ta, da tudi majhne izdelke ponujajo v prevelikih embalažah. Predstavljajte si USB-ključek, ki ga je z lahkoto skriti v dlan ali žep. Da bi trgovci preprečili krajo, od proizvajalcev zahtevajo, da tudi takšne majhne izdelke, kot je torej USB-ključek, zapakirajo v dokaj nerodno veliko plastično embalažo, ki jo je zelo težko spraviti v žep.
Zdaj lahko bolje razumemo trgovce in proizvajalce, zakaj uporabljajo pogosto preveliko in okolju neprijazno embalažo. Vendar se tudi to spreminja. Pri tem lahko tudi mi, kupci, storimo veliko. Če se bomo uprli in ne bomo kupovali barvno zapakiranih izdelkov, temveč se bomo zavestno odločali za embalažo iz okolju prijaznejših materialov, kot so karton, papir, les, steklo in biološko razgradljive plastike, bodo to proizvajalci hitro opazili in opustili pakiranje v nerazgradljivo plastiko. A za to nas mora biti dovolj, zato bi bilo dobro, da k takemu ravnanju pozovemo tudi naše starše, sorodnike in prijatelje. Le s skupnim trudom in ozaveščanjem bo ta cilj moč doseči, začeti pa je treba vedno pri sebi. Bomo naslednjič v trgovini raje izbrali čokolado z enostavnejšo embalažo? Ali pa bomo posegli po tisti najbolj svetleči s tremi ovoji?