Očistimo Slovenijo in svet | Lucija Gornjak |
 
V marcu je drugič v zgodovini Slovenije potekala vseslovenska prostovoljna okoljska akcija. Prostovoljci so po Sloveniji iskali in preverjali lokacije divjih odlagališč v digitalnem registru, nato pa so s čistilno akcijo komunalne odpadke s teh divjih odlagališč odstranili. Projekt je bil del svetovne iniciative World Cleanup 2012 (Očistimo svet 2012). Slovenski prostovoljci so bili v večmilijonski množici, ki bo do septembra 2012 v svojih državah izvedla enodnevne prostovoljne čistilne akcije v vsaj 100 državah iz celega sveta.
 
Očistimo Slovenijo in svet

Očistimo Slovenijo in svet

Kot je povedala Polonca Štritof, vodja komuniciranja pri projektu Očistimo Slovenijo, po ocenah strokovnjakov v naši državi na približno 50.000 lokacijah leži okoli 400.000 ton ilegalnih odpadkov, mnogokrat na vodovarstvenih območjih, kar predstavlja veliko okoljsko breme. V akciji leta 2010, ko so čistili 7.000 divjih odlagališč, so prostovoljci popisali nekaj nad 10.000 divjih odlagališč. Do sedaj so registrirali že 2.000 do 3.000 novih odlagališč. Vseh odlagališč, ki so jih do sedaj popisali, je blizu 16.000, vendar ti podatki niso povsem posodobljeni. Očiščenih je namreč že veliko teh odlagališč, vendar natančnih informacij ni.

Edina raziskava, ki je bila do sedaj opravljena pred popisom na področju 10 odstotkov Slovenije, je ocenila, da je v Sloveniji okrog 40.000 do 50.000 divjih odlagališč. Največ odlagališč je v bližini večjih mest, kjer je koncentracija ljudi največja (npr. na območju Ljubljanskega barja in ob reki Savi, kar je še posebej problematično, saj gre za poplavno območje in območje črpanja pitne vode). Večino odpadnega materiala na odlagališčih (približno 85 odstotkov) predstavljajo gradbeni in organski odpadki, približno 10 odstotkov pa je komunalnih odpadkov. Najbolj problematični so gradbeni odpadki, saj jih prostovoljci težko odstranimo, ker so težki in razsuti. Na področju komunalnih odpadkov se stvari rešujejo (njihov delež se je od leta 2010 precej zmanjšal), na področju gradbenih pa še ne, na kar opozarja akcija.

Tabela: Trenutno stanje po statističnih regijah (29. 2. 2012)

Tabela: Trenutno stanje po statističnih regijah (29. 2. 2012)

Odziv po regijah je različen. Povsod se namreč najde katera od občin, ki trdi, da ima problematiko divjih odlagališč rešeno in da se akciji zaenkrat še ne bo pridružila. Na drugi strani pa so zelo aktivne občine, ki se z divjimi odlagališči spopadajo sproti. Po Zakonu o varstvu okolja so občine odgovorne za odstranjevanje komunalnih odpadkov z divjih odlagališč na svojem ozemlju, zato je povsem nerazumljivo, da nekatere občine še vedno ne prepoznajo potenciala akcije. Občine so torej zakonsko odgovorne za čiščenje komunalnih odpadkov z divjih odlagališč. Prostovoljci jim pri tem pomagajo, s tem pa se prihrani nemalo denarja. Nekatere občine namreč izpostavljajo problematiko odvoza odpadkov, stroške, ki so s tem povezani, ter težave pri ločevanju odpadkov z divjih odlagališč. Ločevanje na odlagališčih je dejansko težko opraviti kvalitetno (zaradi dodatnih nečistoč), je pa, kot meni Polonca Štritof, nesmiselno trditi, da to ni možno. Pa vendar je nekaj zglednih primerov aktivnega spremljanja in sprotnega saniranja divjih odlagališč, npr. v Velenju, Naklem, Škofji Loki, Beltincih, Medvodah, Slovenj Gradcu …

V okviru projekta Očistimo Slovenijo 2012 je začela pohod po Sloveniji Ekokaravana. Ustavila se je v 9 slovenskih regijah oziroma v 10 slovenskih mestih (Ljubljana, Izola, Postojna, Kočevje, Murska Sobota, Maribor, Kranj, Novo mesto, Zagorje ob Savi in Slovenj Gradec.). Njen namen je predstaviti primere dobre prakse na področju ekologije in okoljskega ozaveščanja ter na zabaven in interaktiven način ozaveščati ljudi o pomembnosti okoljsko odgovornega življenja. Ekokaravana je še posebej primerna za otroke in mladino, saj ponuja vrsto ustvarjalnih delavnic izdelave različnih izdelkov iz odpadne embalaže in tekstila, pravljične urice za najmlajše, nagradne igre, pokušine vode in druge dogodke. Ekokaravana želi doseči vse generacije.