Kakšna je vloga sheme v novi Uredbi? – EOL 67

Preprečiti nastajanje odpadkov

Na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje (v nadaljevanju MKO) pravijo, da Uredba v slovenski pravni red prinaša nove usmeritve na področju ravnanja z odpadki, ki se obravnavajo kot vir. Prav tako je pomembna novost uveljavljanje okoljskega cilja z namenom zmanjševanja vplivov na okolje zaradi nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi, ob upoštevanju celotnega življenjskega kroga (vir-izdelek-odpadek). Uredba uvaja nov pristop glede ravnanja z odpadki, ki je osredotočen na preprečevanje nastajanja odpadkov in predpisuje vrstni red načina ravnanja z odpadki na podlagi petstopenjske hierarhije pri nastajanju z odpadki in ravnanju z njimi. Na prvem mestu je tako preprečevanje nastajanja odpadkov, nato priprava za ponovno uporabo, recikliranje, drugi postopki predelave (npr. energetska predelava) in na koncu odstranjevanje odpadkov. Kot pravijo na MKO, sta priprava za ponovno uporabo in recikliranje dva izmed postopkov predelave odpadkov, ki imata po hierarhiji prednost pred drugimi postopki predelave, zato sta v Uredbi tudi natančneje definirana. Uporaba te hierarhije naj bi zagotovila sprejetje takšnih ukrepov, ki zagotavljajo najboljši izid za okolje.
Kljub temu pa lahko prihaja do odstopanj od prednostnega vrstnega reda ravnanja z odpadki, in sicer ob upoštevanju celotnega življenjskega kroga snovi in materialov ter zmanjšanja obremenitve okolja. To je mogoče le za posamezne tokove odpadkov, za katere je tako določeno s posebnimi predpisi, nas seznanjajo na MKO. V Uredbi so določeni primeri, ko se lahko odpadke prednostno odstrani in ne predela. To je v primerih, ko stanje tehnike predelave odpadkov ne omogoča, ko ni možnosti za nadaljnjo uporabo odpadkov ali njihovih sestavin, kadar predelava odpadkov bolj obremenjuje okolje ali človekovo zdravje kot njihovo odstranjevanje in kadar so stroški predelave odpadkov nesorazmerno višji od stroškov njihovega odstranjevanja. »Vendar se navedena določila ne uporabljajo v primeru odstranjevanja odpadkov z odlaganjem v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališču,« navajajo na MKO.

Uredba ne določa vloge sheme

Kakšne spremembe pa nova Uredba prinaša podjetjem, ki opravljajo dejavnost ravnanja z odpadki in se z Uredbo in njenimi zahtevami srečujejo v praksi? Mateja Mikec, direktorica podjetja Interseroh, d. o. o., pravi: »Uredba o ravnanju z odpadki naj bi predstavljala jasna pravila vseh akterjev v sistemu ravnanja z odpadki, od končnega uporabnika, izvajalca do predelovalca in ostalih, ne določa pa vloge sheme. Z letom 2013 naj bi MKO dokončno uvedel elektronski sistem evidenčnih listov. Žal njihove vsebine ne poznamo. MKO bi nas nujno moral vključiti v proces priprave elektronskega spremljanja evidenčnih listov, saj bi se lahko v nasprotnem primeru količine pri shemah podvajale. Elektronski evidenčni list je edini dokument spremljanja odpadkov in tukaj bi morala Interseroh in MOP sodelovati.« Prav tako so v podjetju Interseroh opozorili, da postajajo klasifikacije odpadkov nerazumne. Električna in elektronska oprema se bo namreč morala prevzemati pod klasifikacijsko številko 20 01 36, dovoljenje za prevzem pod to klasifikacijsko številko pa lahko pridobi samo komunalno podjetje. To pomeni, da bo potrebno za izvajalca imeti javno komunalno podjetje, kar pomeni povečanje stroškov za predelovalce električne in elektronske opreme.

Cilji in ukrepi

Nova Uredba (v 10. členu) glede zmanjšane količine odpadkov predpisuje, da morajo biti načrtovanje, proizvodnja, distribucija, potrošnja in uporaba izdelkov takšni, da pripomorejo k preprečevanju nastajanja odpadkov, kar je po hierarhiji ravnanja z odpadki prioritetni način. V programu ravnanja z odpadki, ki ga mora sprejeti vlada na predlog ministrstva najkasneje do 12. decembra 2013, morajo biti poleg analize obstoječega stanja opredeljeni tudi ukrepi, ki so potrebni za izboljšanje stanja na področju ravnanja z odpadki, upoštevajoč hierarhijo ravnanja z odpadki. Kot so povedali na MKO, se bo program pripravil najprej za namen preprečevanja določenega toka odpadkov in ne za vse tokove naenkrat.
Nova Uredba opredeljuje tudi cilje na področju nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi, ki jih je potrebno doseči do leta 2020. Do takrat se mora priprava za ponovno uporabo in recikliranje odpadnega papirja, kovin, plastike in stekla iz gospodinjstev, v čim večji meri pa tudi iz drugih virov, kjer gre za tokove odpadkov, podobnih odpadkom iz gospodinjstev, povečati na najmanj 50 odstotkov skupne teže. Priprava za ponovno uporabo, recikliranje in materialna predelava, vključno z zasipanjem z uporabo odpadkov za nadomestitev drugih materialov, nenevarnih gradbenih odpadkov in odpadkov pri rušenju objektov, razen naravno prisotnega materiala, navedenega pod klasifikacijsko številko 17 05 04 (zemljina in kamenje, ki ne vsebujeta nevarne snovi) s seznama odpadkov, pa se morajo do leta 2020 povečati na najmanj 70 odstotkov skupne teže. Ali so ti cilji realno dosegljivi? Trenutno stanje in ukrepi, s katerimi bodo doseženi cilji na področju komunalnih odpadkov v Sloveniji, so predstavljeni v Operativnem programu ravnanja s komunalnimi odpadki, ki je že bil v javni obravnavi. Na področju ravnanja z gradbenimi odpadki pa bodo v Operativnem programu ravnanja z odpadki opredelili stanje in ustrezne ukrepe za doseganje cilja, to je priprava za ponovno uporabo, recikliranje in materialna predelava najmanj 70 odstotkov od skupne teže teh odpadkov, pojasnjujejo na MKO.

Poročanje preko informacijskega sistema

Glede poročila o zbiranju odpadkov zahteve ostajajo enake: zbiralec mora najpozneje do 31. marca tekočega leta ministrstvu predložiti poročilo o zbiranju odpadkov in obdelavi odpadkov za preteklo koledarsko leto. Pri tem pa bo to mogoče od 1. januarja 2013 opraviti preko novega informacijskega sistema, ki bo olajšal poslovanje z evidenčnimi listi in izpolnjevanje letnega poročila o nastalih, zbranih in obdelanih odpadkih. Informacijski sistem bo omogočal elektronsko podporo pri spremljanju pošiljk odpadkov z evidenčnimi listi in pri letnem poročanju. Vodilo in vzdrževalo ga bo ministrstvo. Za posameznega povzročitelja odpadkov, zbiralca ali izvajalca obdelave bo vseboval podatke iz evidenčnih listov o pošiljkah odpadkov in njihovem premeščanju, podatke iz letnih poročil o odpadkih in ravnanju z njimi ter podatke o vrsti, kraju in zmogljivosti naprav, v katerih se predhodno skladiščijo in obdelujejo odpadki. Ministrstvo bo te podatke uporabljalo za kontinuirano spremljanje nastajanja, zbiranja, prevažanja in obdelave odpadkov, zlasti z vidika doseganja ciljev za ločeno zbiranje odpadkov ter za nadzor nad ravnanjem z odpadki in za izpolnjevanje poročevalskih obveznosti ministrstva Evropski komisiji, v skladu z Direktivo 2008/98/ES. Ministrstvo bo registrirane obstoječe izvorne povzročitelje odpadkov in druge imetnike odpadkov začelo registrirati po 1. januarju 2013. Zato bodo na ministrstvu najpozneje do 30. junija 2012 pozvali zbiralce in izvajalce obdelave, ki bodo po 1. januarju 2013 v skladu s to Uredbo zbirali oziroma obdelovali odpadke, da si pridobijo kvalificirano digitalno potrdilo in se registrirajo kot uporabniki informacijskega sistema.
Informacijski sistem oziroma sistem elektronskih evidenčnih listov je po besedah Mateje Mikec vsekakor dobra pridobitev za sodoben način komunikacije in nadzora na področju ravnanja z odpadki. Se pa kot družba Interseroh, ki ima vzpostavljeno shemo na področju odpadne embalaže, odpadne električne in elektronske opreme ter odpadnih baterij in akumulatorjev, sprašujejo, kje je pri zasnovi informacijskega sistema vloga shem oziroma ali bo ta sistem usklajen z njihovim sistemom. »Nisem prepričana, da bo elektronski sistem predvidel sheme in nadzor nad izvajanjem zbiranja, kar pa posledično pomeni nelojalno konkurenco. Če konkurenca ne bo izvajala svoje storitve, bo kljub temu pridobila evidenčne liste. Elektronski sistem evidenčnih listov naj bi bil zasnovan tako, da na portalu končni uporabnik odpre evidenčni list, izvajalec pa ga nato zaključi. Sprašujemo se, kje je v tem sistemu shema,« pravi Mateja Mikec.
Po novi Uredbi so kot zavezanci za poročanje opredeljena vsa podjetja z več kot 10 zaposlenimi brez izjem ter vsi tisti, ki jim letno nastane več kot 5 kilogramov nevarnih ali več kot 10 ton nenevarnih odpadkov. Po besedah Mateje Mikec iz podjetja Interseroh bo to prineslo večje stroške, več poročil in obremenjevanje malih podjetij z dodatnimi zaposlenimi in dodatnimi prevozi odpadkov. S tem bo prišlo tudi do drobljenja količin in individualnega ravnanja, kar ni v skladu z okoljsko politiko zmanjševanja ogljikovega dioksida.

Kaj še prinaša nova Uredba?

Pri pakiranju in označevanju odpadkov morajo biti vsi odpadki pri začasnem skladiščenju, zbiranju, prevažanju in skladiščenju opremljeni z oznako o nazivu odpadka in njegovi klasifikacijski številki, poleg tega morajo biti pakirani tako, da ne ogrožajo okolja in človekovega zdravja.
Nekaj sprememb v novi Uredbi je tudi na področju kazni. Kazni so se v prejšnji Uredbi iz leta 2008 gibale od 1.200 do 40.000 evrov, v novi Uredbi pa se kazni gibljejo od 1.000 do 30.000 evrov, odvisno od teže prekrška. Na MKO pravijo, da je ta sprememba formalnega značaja, saj so kazni v novi Uredbi bolj poenotene z višinami kazni, predpisanimi v nekaterih drugih uredbah s področja odpadkov, ki so bile sprejete v zadnjem času, kot so npr. Uredba o ravnanju z izrabljenimi gumami, Uredba o izrabljenih vozilih idr. Mateja Mikec pravi, da višina kazni sicer ni bistvena, pomembno je, da se izrekanje kazni dosledno izvaja in tudi udejanji. Nova Uredba gre pri tem v pozitivno smer, saj so v skladu z njo inšpektorji primorani izdati kazen, do sedaj je bilo to prepuščeno njihovi izbiri. Nadzor nad izvajanjem Uredbe tako še naprej opravljajo inšpektorji, pristojni za okolje, poleg njih pa v skladu z novo Uredbo še inšpektorji, pristojni za trg, in inšpektorji, pristojni za kemikalije, in sicer za nadzor nad stranskimi proizvodi kot ostankom proizvodnje.