Stoletnica cerkniške komunale |
 
Visoki jubilej cerkniške komunale je povezan s pitno vodo, z zajetjem Podslivnica. Danes Javno podjetje Komunala Cerknica ne skrbi zgolj za vodo, ampak je njegova paleta dejavnosti pisana, kar je sploh značilnost komunalnih podjetij. Pa še za tri občine je odgovorno: za Cerknico, Loško dolino in Bloke. Direktorja Antona Kranjca nismo spraševali o jubileju, temveč o tem, kaj jih v podjetju najbolj žuli. No, zamrznjene cene komunalnih storitev nedvomno niso med manj bolečimi žulji.
 
Anton Kranjc

Anton Kranjc

Stoletnica vašega komunalnega podjetja je povezana z začetkom urejanja vodooskrbe v cerkniški občini. Ali vsa gospodinjstva v občinah Cerknica in Loška dolina zdaj pijejo kakovostno pitno vodo in kakšna je poraba vode – narašča, pada? Kako zagotavljate nadzor nad kakovostjo vode, katere nečistoče so na vašem območju problematične in kako zagotavljate mikrobiološko varnost oskrbe s pitno vodo?
Stoletnica našega dela je vezana na dogodek, ko je izpod Slivnice pritekla do prebivalcev prva voda. Danes ima JP Komunala Cerknica, d. o. o., v upravljanju 8 vodovodnih sistemov v občini Cerknica in 3 vodovodne sisteme v občini Loška dolina. V občini Cerknica je pokritost prebivalstva z javnim vodovodnim sistemom 99,94-odstotna, saj le 0,06 odstotka prebivalcev ni priklopljenih na javni vodovod. V občini Loška dolina pa je pokritost prebivalstva z javnim vodovodnim sistemom 98,09-odstotna.
Količina prodane vode v občinah Cerknica in Loška dolina je v porastu tako v gospodinjstvih kot v gospodarstvu. V letu 2010 je bilo v obeh občinah, Cerknici in Loški dolini, prodanih 719.194 m3 pitne vode vsem porabnikom, in sicer gospodinjstvu in gospodarstvu. Povprečna poraba pitne vode v občini Cerknica je 3,18 m3 na mesec, v občini Loška dolina pa 2,55 m3 na prebivalca na mesec.
Večino naših vodnih virov predstavljajo kraški vodonosniki, ki nimajo samočistilnega učinka in so zelo občutljivi na vse vplive iz okolja (kmetijstvo, promet, industrijo, stanovanjsko gradnjo ipd.). Zaradi okoljskih vplivov in značilnosti kraških vodonosnikov moramo biti nenehno pozorni na vsa dogajanja v okolju, da zagotovimo ustrezno vodooskrbo.

Torej je stalni nadzor nad kakovostjo vode zelo potreben?
Da. Zdravstveno ustreznost pitne vode zagotavljamo z notranjim nadzorom kakovosti pitne vode, v okviru državnega spremljanja zdravstvene ustreznosti pitne vode pa se izvaja tudi državni monitoring. Kontrole pitne vode izvajamo mesečno v frekvencah, določenih v programu HACCP. Pogostost kontroliranja pitne vode je določena glede na število porabnikov, vezanih na sistem, in glede na specifičnost kvalitete pitne vode v posameznem vodooskrbnem sistemu. Spremljamo vse kritične točke posameznega vodooskrbnega sistema, od vodnega vira do končnega potrošnika, in odpravljamo nepravilnosti na vodnem viru. Letno odvzamemo okoli 230 vzorcev pitne vode na vseh vodovodnih sistemih v upravljanju. Neskladni vzorci, ki nakazujejo na zdravstveno neustreznost pitne vode, se pojavljajo občasno predvsem pri drenažnih zajetjih, največkrat kot posledica obilnih padavin.
Stanje na vodovodnih sistemih spremljamo preko sistema telemetrije. Sistem smo vzpostavili v preteklih letih in z njim opremili vse objekte na vodovodnih sistemih.

Če merite stanje na vodovodnih sistemih, zagotovo veste, kakšne so izgube vode.
Vemo. Vodne izgube na vodovodnih sistemih, ki jih upravljamo, so precejšnje in znašajo okoli 40 odstotkov. Naš cilj je seveda te izgube zmanjšati, hkrati pa tudi znižati stroške upravljanja. Težave nam povzročajo zastareli vodovodni sistemi, ki so bili zgrajeni iz nekakovostnih materialov, zaradi česar prihaja do okvar. Omrežje ves čas saniramo, a sredstev je premalo. Poleg tega želimo večji nadzor nad črnimi odvzemi vode, ki jih je poleti veliko, zlasti na podeželju. Več je potrebno narediti tudi glede kakovosti vodnih virov in njihove zadostnosti.

Kakšne potrebe po malih čistilnih napravah se kažejo na vašem območju? Kako ste v občinah uredili sistem odvajanja in čiščenja odpadnih voda?
Trenutno imamo na območju občin Cerknica in Loška dolina evidentiranih 9 malih komunalnih čistilnih naprav. Ugotavljamo, da je dejansko stanje na terenu drugačno, predvsem zato, ker iz območij, kjer ni javnega kanalizacijskega sistema, ne dobimo podatkov o dejanskem stanju in številu novozgrajenih malih komunalnih čistilnih naprav.
Sicer pa JP Komunala Cerknica upravlja s fekalno kanalizacijo v občini Cerknica v dolžini 34,1 km in v občini Loška dolina v dolžini 10,8 km. V občini Loška dolina je na javno kanalizacijo priključenih 1.567 prebivalcev, v občini Cerknica pa 4.650. Upravljamo s 6 čistilnimi napravami, izmed katerih jih je 5 v občini Cerknica in 1 v občini Loška dolina. Na čistilnih napravah imamo vzpostavljen sistem telemetrije za stalen nadzor njihovega delovanja. Skladno z veljavno zakonodajo izvajamo na čistilnih napravah monitoring odpadnih voda. Letno se na čistilnih napravah očisti približno 50 odstotkov prodane vode na čistilnih napravah v občini Cerknica in 63 odstotkov prodane vode na čistilnih napravah v občini Loška dolina. Količina očiščene vode iz gospodinjstev in gospodarstva v občini Cerknica je lani znašala 264.327 m3, v občini Loška dolina pa 123.184 m3.
Izvajamo tudi odvoz odpadnih voda in grezničnih gošč iz greznic in malih komunalnih čistilnih naprav do 50 PE na področju občin Cerknica in Loška dolina. Dehidrirano blato iz čistilnih naprav predajamo v nadaljnjo obdelavo.

V Sloveniji je vzbudila velik odmev predvidena uredba o ravnanju s komunalnimi odpadki. Kaj predlagate kot najbolj učinkovit sistem za komunalne odpadke in kako ste v občinah uspeli organizirati sistem ločenega zbiranja odpadkov? Kakšne rezultate dosegate? Za kakšen sistem zbiranja ste se odločili?
Dejavnost ravnanja z odpadki opravljamo v občinah Cerknica, Loška dolina in Bloke. Do oktobra lani smo imeli lastno deponijo na Rakeku, ki pa smo jo bili primorani po odločbi MOP zapreti. Z namenom optimiranja stroškov prevoza odpadkov na drugo deponijo smo skupaj z občinami, v katerih izvajamo dejavnost ravnanja z odpadki, pristopili k investiciji v izgradnjo prekladalne postaje. Na prekladalni postaji se zbrani odpadki preložijo v večje kontejnerje, s katerimi se izvaja odvoz odpadkov do nove lokacije deponije v Logatcu.
V lanskem letu smo vzpostavili sistem ločenega zbiranja embalaže od vrat do vrat, gospodinjstvom, ki imajo možnost kompostiranja, pa smo razdelili brezplačne kompostnike. Za občane, ki nimajo možnosti lastnega kompostiranja, je bil v večjih naseljih v občinah Cerknica in Loška dolina organiziran v drugi polovici preteklega leta odvoz biološko razgradljivih odpadkov. Intenzivno se ukvarjamo z izobraževanjem in ozaveščanjem občanov o ločenem zbiranju odpadkov, prilagodili smo tudi urnik zbiranja odpadkov v zbirnih centrih. Vsi ukrepi, ki jih izvajamo, so že pokazali dobre rezultate na področju ravnanja z odpadki, saj delež ločeno zbranih frakcij raste. V lanskem letu smo ločeno zbrali 29 odstotkov vseh zbranih odpadkov, za letošnje leto pa je podatek že 43 odstotkov vseh zbranih odpadkov.

Vlada ni odmrznila cen za komunalne storitve. Kaj to pomeni za vaše podjetje in kaj predlagate za ureditev cenovne politike na tem področju? Naj bodo odločilne lokalne skupnosti?
Vse naše cene potrjujeta občinska sveta Cerknice in Loške doline, za dvig cen pa moramo potem pridobiti še pozitivno mnenje MOP. Predloge cen smo že pripravili in jih poslali občinskim svetom v potrditev. Odmrznitev cen smo pričakovali konec avgusta letos, vendar vlada tega ni sprejela in je nadalje zamrznila cene komunalnih storitev do konca februarja 2012. Glede na dejstvo, da trenutne cene ne omogočajo enostavne reprodukcije oziroma v veljavi niso lastne cene, dvig cen pa je v nadaljnjih šestih mesecih zamrznjen, bo to vsekakor negativno vplivalo na poslovanje družbe.