Intervju | mag. Vanesa Čanji |
 
Računsko sodišče RS, ki mu predseduje dr. Igor Šoltes, ima trenutno na mizi, kar se tiče okoljevarstva, revizijo Zakona o vodah in revizijo upravljanja z gozdovi, saj je letos mednarodno leto gozdov. Sicer tečejo tudi porevizijski postopki v zvezi z iskanjem lokacije za odlagališče radioaktivnih odpadkov in uporabe sredstev v Skladu za razgradnjo nuklearke. Da jemlje Računsko sodišče okoljska vprašanja resno, je dokazalo z dosedanjimi revizijami. Zaradi kompleksnosti področij okoljskih vprašanj in številnih sistemskih anomalij dr. Igor Šoltes razmišlja, da bo v prihodnje tudi pri pripravi okoljskih revizij potrebno sodelovanje z drugimi institucijami, kot so policija, tožilstvo in protikorupcijska komisija.
 
dr. Igor Šoltes

dr. Igor Šoltes

Napovedujete sistemski pristop k reviziji okoljskih vprašanj.
Že pred leti smo se odločili, da posebno pozornost namenimo vprašanjem, povezanim z okoljem, in odnosu države ali politike do teh vprašanj. Menimo, da gre še vedno za relativno podcenjeno področje. Politika se počasi prebuja, vendar so premiki zelo negotovi in počasni. Zdi se, da zmeraj čakamo na opozorila in kazni iz Bruslja, da bi se kaj premaknilo. Včasih preveč lahkotno sprejemamo mednarodne obveze, podpišemo dokumente, ki zahtevajo določene ukrepe, ki pa jih ne realiziramo v zadostni meri. Če se spomnite, smo v eni naših prejšnjih revizij o ločenem zbiranju odpadkov opozorili, koliko mora Slovenija še storiti na tem področju. Ne gre za enostavna vprašanja, odpreti je potrebno prostor za nova znanja in nove tehnologije. Včasih se le-te zaradi zaprtosti naše družbe težko prebijejo čez ustavljene ali dogovorjene procese. Zato naše revizije pomenijo, če ne drugega, vsaj obvestilo javnosti, da imamo na določenih področjih probleme, da gre za zelo pomembna vprašanja, ki bodo lahko dolgoročno usodno vplivala na naše okolje.

Se boste pri revizijah naslanjali predvsem na nove evropske direktive?
Naša strategija se nanaša na celoten spekter okolja: vode, zrak oziroma podnebne spremembe, odpadki, energija in gozdovi. Seveda so ta področja medsebojno zelo prepletena. Ravno zaradi te prepletenosti so morda ta področja še toliko bolj pomembna za razumevanje javnosti. Opažamo, da zaradi kompleksnosti občani niti ne morejo preveriti, kaj vse sploh plačujejo s položnic. Če se spomnite, smo opozarjali na problem števnin in priključnin, torej na tisto, kar so občine in javna komunalna podjetja neupravičeno zaračunavala ljudem. To področje v Sloveniji ni bilo urejeno enotno. Prav tako vprašanje voda, saj je revizija Zakona o vodah odprla vrsto vprašanj, kako skrbimo za naše vode, kolikšne so vodne izgube, kdo nadzira izkoriščanje vodnih virov idr. To so zelo pomembna vprašanja. Za nas je pomembno, da se zgodijo sistemski premiki. Po prvi reviziji želimo nadaljevati s t. i. follow-up revizijami, kjer preverjamo, kaj so revidiranci storili od zadnje revizije.

Znano je, da predlagate prenos pristojnosti za ravnanje z odpadki na državo. Zakaj?
Opozorili smo predvsem na dejavnost predelave in odlaganja odpadkov, kjer že operativni programi predvidevajo vzpostavitev zgolj nekaj regijskih centrov in ne občinskih infrastrukturnih objektov. Ker obveznost občin za urejanje teh dejavnosti presega njihove pristojnosti, menimo, da bi bilo potrebno pristojnosti prenesti na višjo raven državne organiziranosti. Naše mnenje deli kar precej županov, da bi to morala biti državna javna gospodarska služba, ki bi to področje po celi državi urejala enotno. Absurd je, da se predstavniki ministrstva za okolje – celo aktualni minister – v razgovorih, ki jih imamo, strinjajo z našim mnenjem, a žal se stvari ne premaknejo.

Odpadki so očitno zlata jama marsikateri občini.
Sami ste odgovorili na to vprašanje, vaša trditev pa velja predvsem za določene občine, ki so uspele vzpostaviti objekte za ravnanje z odpadki. Za vse ostale občine in predvsem njihove občane, pa to posledično pomeni višje stroške izvajanja gospodarskih javnih služb.

Ali bodo ti stroški vplivali tudi na povišanje cen?
Na mnogih področjih, vezanih na okolje, ugotavljamo, da so problem neobstoječi ali pomanjkljivi predpisi in počasnost. Opozoril bi tudi na cene komunalnih podjetij, ki postajajo zelo velik problem. Še vedno velja zamrznitev cen, kar pomeni, da imajo komunalna podjetja in posledično občine resne težave pri pokrivanju stroškov in zagotavljanju sredstev za investicije. To so vprašanja, ki bi jih morali reševati hitreje. Bojim se, da bo po določenem času na tem področju prišlo do nesorazmerne ekspanzije cen.

Ali ste lahko intervencija za hitrejši premik?
Z izvajanjem revizij lahko vplivamo, da se določena področja začno bolj sistematično urejati. Sami pa vidite, kakšen je odziv ministrstev, včasih tudi vlade na naša revizijska poročila. Očitno še nismo na takšni stopnji, da bi resnično razumeli pomen takšnih institucij, kot je Računsko sodišče. Praviloma naj ne bi potrebovali represivnih pristojnosti, da bi se naše ugotovitve spoštovale. Vprašanja, na katera iščemo odgovore z revizijami, so pogosto zahtevna, pri čemer je zelo pomembno tudi sodelovanje med ministrstvi. Včasih se zdi, da bi se želeli problemi kot vroč kostanj prenašati z enega ministrstva na drugo. Okolje je strateško področje, saj povezuje prav vse.

Vprašanje odpadkov ni le zapleteno, vse glasnejše so informacije, da gre za konkretne sume korupcije.
Še pred letom in pol nisem verjel, da naj bi bila na področju odpadkov korupcija že sistemski pojav. Danes se mi to ne zdi tako neverjetno. Dobili smo tudi nekaj informacij s strani predstavnikov, ki so vključeni v sistem ravnanja z odpadno embalažo, ki kažejo, da sistem ne funkcionira dobro. Zdi se mi, da zadeve ne gredo na bolje, prej obratno. Pristojnost Računskega sodišča je, da preveri, ali sistem deluje skladno s predpisi in tudi smotrno.

Imate občutek, da želi kdo zmanipulirati institucijo Računskega sodišča, da s svojimi revizijami »pritisnete« na koga?
Če pregledate seznam naših revizij v teku, ali že izvedenih, je razvidno, da gre za aktualna in sistemska vprašanja in tako bo tudi v prihodnje.
Zelo pomembno se mi zdi poudariti naše regijske posvete, ki jih soorganiziramo z občinami. Od županov in predstavnikov občin dobimo precej informacij, tudi povezanih z okoljem. Vsaj v zadnjem času je večina vprašanj namenjena odpadkom, cenam komunalnih storitev, vprašanju amortizacije infrastrukture, strukture cene storitev gospodarskih javnih služb idr. Župani opozarjajo na prenormiranost, ki lahko nehote vodi v konflikt s predpisi. Tu prihaja do znanega konflikta med gospodarnostjo in formalnostjo.

Se pri določanju revizij odzivate tudi na aktualna vprašanja ali sledite vnaprej določeni strategiji?
Odzivamo se tudi na družbeno dogajanje. Občasno se srečamo tudi z okoljevarstvenimi organizacijami, ki nam predstavijo svoje videnje odprtih vprašanj.

Ali lahko zainteresirana javnost pridobi podatke, katere revizije s področja okolja načrtujete?
V našem poslovniku je zapisano, da je program dela za izvrševanje revizijske pristojnosti zaupne narave, zato o njegovi vsebini do izdaje sklepa o posamezni reviziji ne moremo govoriti. Lahko pa se pričakuje, da bo računsko sodišče v prihodnje izvajalo več follow-up revizij, na podlagi že objavljenih revizijskih poročil. V prihodnje bo potrebno tudi na področju okoljskih revizij sodelovanje z drugimi institucijami, kot so policija, tožilstvo in protikorupcijska komisija, s katerimi sicer že sodelujemo na drugih področjih.