| Pooblaščenka za varstvo okolja v Ljubljanskih mlekarnah | | Barbara Černe | |
| Ljubljanske mlekarne so letos stare 55 let. V pičlih 12 letih so na mednarodnem ocenjevanju v Gornji Radgoni za kakovost svojih izdelkov prejeli 9 šampionov, 94 velikih zlatih, 109 zlatih, 118 srebrnih in 30 bronastih medalj ter 6 priznanj. Z veliko zlato medaljo so bili največkrat nagrajeni izdelki Alpsko mleko, Kranjska gauda, sir Laščan, sladoledi Maxim premium in Alpska smetana za kavo. Dosežkom botrujejo velika vlaganja v najsodobnejšo tehnologijo, s katero želijo v Ljubljanskih mlekarnah ne le ohranjati vrhunsko kakovost izdelkov, ampak prispevati k izboljšanju okolja, pravi mag. Neva Makuc, pooblaščenka za varstvo okolja, sicer pa direktorica sektorja za kakovost in okolje v Ljubljanskih mlekarnah. | |
Katere dosežke Ljubljanskih mlekarn pri saniranju negativnih okoljskih vplivov bi postavili v ospredje?
Ob pripravah na vstop v EU smo zaradi veterinarsko sanitarnih predpisov izvedli obširno rekonstrukcijo vseh treh obratov Ljubljanskih mlekarn, to je v Mariboru, Kočevju in Ljubljani. Najobsežnejše rekonstrukcije je bil deležen ljubljanski obrat, ki je edini zavezanec IPPC in dnevno lahko predela do 500 tisoč litrov mleka. Ob tem smo na vseh lokacijah zgradili nove naprave za fizikalno-kemijsko predčiščenje tehnoloških odpadnih voda in obnovili sisteme centralnega krožnega, tako imenovanega CIP (Cleaning in Place – krožni sistem za čiščenje tehnološke opreme) čiščenja proizvodnih linij. S posodobitvijo tehnologije CIP smo dosegli zmanjšanje porabe vode na liter predelanega mleka na posameznih linijah tudi do 50 odstotkov, hkrati pa tudi zmanjšanje porabljene energije in kemikalij. Vsa vlaganja v posodobitev proizvodnih linij imajo poleg tehnoloških učinkov tudi cilj zmanjšati porabo energentov na liter predelanega mleka in zmanjšati obremenitev tehnološke odpadne vode.
Trajna naloga odgovornih za poslovanje podjetja je racionalizacija organizacije vseh procesov od nabave do prodaje in s tem prihranki energentov, kot so voda, elektrika, para in kurilno olje. Na področju varovanja okolja nadaljujemo s programom Green Light, v katerega smo se Ljubljanske mlekarne vključile leta 2008. Z vstopom v ta program smo se namreč zavezali, da v vsaj 50 odstotkih obstoječih prostorov v lasti naše družbe ali dolgoročnem najemu zmanjšamo rabo razsvetljave za najmanj 30 odstotkov. Tako smo zamenjali vsa svetlobna telesa z varčnejšimi in porabo te vrste zmanjšali za 40 odstotkov. V kočevskem obratu in v hladilnicah smo npr. na vrata namestili mikrostikala, tako da so ob zaprtih vratih luči izklopljene.
Optimizirali ste tudi delovanje industrijske čistilne naprave.
Optimizaciji delovanja industrijske čistilne naprave v obratu Ljubljana smo namenili veliko sredstev. Spremembe smo uvedli v tehnologiji čiščenja, skrajšali smo zadrževalni čas v egalizacijskem bazenu, vpeljali prezračevanje vode in vgradili posebne filtre za zrak na čistilni napravi in na kanalizacijskem omrežju. Čiščenje mlekarskih odpadnih vod ni enostavno, še posebej, ker obrat stoji v urbanem naselju, ki takoj zazna vsako spremembo v delovanju glede neprijetnih vonjav. Rešitve niso bile enostavne, zato smo se povezali s številnimi domačimi in tujimi strokovnjaki, naj omenim zlasti prof. dr. Milenka Roša in njegovo ekipo z ljubljanskega kemijskega inštituta ter strokovnjakinje iz domžalske čistilne naprave. V mlekarni smo na novo organizirali ekipo strokovnih sodelavcev, ki se intenzivno ukvarja z optimizacijo delovanja naših čistilnih naprav.
Kako ravnate z blatom iz čistilne naprave?
Naše tehnološke odpadne vode so obremenjene predvsem z organskimi snovmi, zato jih odstranimo s postopkom flotacije. V ljubljanskem obratu jih še preko centrifuge izsušimo in suho blato oddajamo pooblaščenim prevzemnikom, ki ga izkoriščajo za proizvodnjo bioplina, saj je bolj kaloričen kot rjavi premog.
Cilj, ki ste ga postavili lani, je tudi zmanjšanje količin mešanih komunalnih odpadkov. So učinki ukrepov že vidni?
Naš glavni cilj je bil najprej zajezitev nastajanja odpadkov na mestu izvora. V okviru novega energetskega objekta, ki smo ga zgradili v fazi rekonstrukcije obrata Ljubljana, smo uredili naš eko otok. Za že nastale odpadke smo zagotovili posebne zbirne kontejnerje za ločevanje po posameznih vrstah materialov. V lanskem letu pa smo investirali v napravo za praznjenje že napolnjene embalaže, ki nastane ob zagonu in zaključku proizvodnje in ni primerna za prodajo. S to napravo smo omogočili temeljito ločevanje organske snovi od embalaže. Organski del sedaj odteče v industrijsko čistilno napravo, embalažne materiale, na primer tetrapak, karton, plastiko, pa ločeno zberemo, baliramo in predamo pooblaščenim prevzemnikom v reciklažo. Učinki investicije, ki smo jo zaključili konec lanskega leta, se v letošnjem letu odražajo v zmanjšanju količin mešanih komunalnih odpadkov za polovico. Veliko pozornosti namenjamo tudi ozaveščanju zaposlenih o pomenu in načinu ločevanja odpadkov. Zaposleni v distribuciji in proizvodnji imajo že zaradi sanitarno veterinarskih zahtev ločene kontejnerje za zbiranje odpadkov, od lani pa odpadke ločeno zbiramo tudi v upravni stavbi.
S čim bi podkrepili trditev, da v podjetju razvijate model zelenega poslovanja?
Zelenih poslovnih odločitev ni malo. V letošnjem letu smo se lotili nadaljevanja rekonstrukcije obrata Ljubljana, in sicer obsežne investicije v rekonstrukcijo linije za proizvodnjo trajnih mlečnih izdelkov. Obstoječa linija je tehnološko dotrajana in energetsko zelo potratna. S prehodom na novo tehnologijo proizvodnje trajnih mlečnih izdelkov bomo optimizirali tudi porabo potrebnih energentov.
V okviru omenjene investicije poteka tudi projekt za izrabo odpadne toplote. Predvideli smo poseben sistem naprav, ki jih imenujemo toplotna postaja. Postaja bo zbirala odpadno vodo, ki nastaja pri delovanju sterilizatorja, in jo usmerjala v direktni sterilizator. Tega smo doslej hladili z vodo, ki kroži v hladilnih stolpih, odpadna toplota pa je neizrabljena izpuhtela v ljubljansko ozračje. Po novem bomo odpadno toplotno energijo oziroma vodo, segreto do 70 stopinj Celzija, ki jo proizvaja sterilizator, izkoristili in jo zbirali v rezervoarjih s prostornino 160 tisoč in 50 tisoč litrov. Z odpadno toplo vodo bomo pozimi ogrevali prostore in jo uporabili še za ogrevanje drugih naprav. Izkoristili jo bomo tudi za dogretje sanitarne vode, torej za uporabo v vseh sistemih CIP, pri pranju in drugih čistilnih postopkih. To pomeni, da pri delovanju sistemov CIP vode ne bo treba več segrevati. Presežek tople vode bomo v hladilnih stolpih, ki danes ne dosegajo ustrezne učinkovitosti, ohladili (na 25 do 18 stopinj Celzija) in jo uporabili za hlajenje sterilizatorja. S tem bo zaključen krogotok v procesu izrabe odpadne toplotne energije, ki bo podjetju prinesla tudi finančne učinke.
Se bo to zgodilo že letos?
Nove sterilizatorje naj bi prvič zagnali konec avgusta, takrat pa bo začela delovati tudi toplotna postaja. Naložba naj bi se povrnila najkasneje v dveh letih. Namestitev procesnega dela sterilizacije naj bi bila zaključena do sredine septembra. Po prenovi objekta pričakujemo velike prihranke zaradi opustitve porabe pare kot energetskega vira. Če bo možno, bomo nadomestili tudi porabo stisnjenega zraka s tako imenovano fen aplikacijo. Tudi novi pakirni stroji v sterilizaciji ne bodo več opremljeni z napravami, ki delujejo na stisnjeni zrak.
Do zdaj sva govorili predvsem o okoljskih in energetskih izzivih. Kaj pa zagotavljanje zdravstvene varnosti proizvodov do konca roka uporabnosti? Kako obvladujete kakovost vaših proizvodov?
V skupini Ljubljanske mlekarne kakovost upravljamo in obvladujemo z razvojem in vzdrževanjem sistemov kakovosti v skladu z veljavno zakonodajo in standardi ISO: ISO 9001, HACCP, IFS in ISO 22000. Poslovna odločitev podjetja je, da razvijamo tiste sisteme, pri katerih podjetje lahko pričakuje največje razvojne in stroškovne učinke. Delovanje sistema HACCP letno preverjamo z internimi verifikacijami delovanja načrtov HACCP po delovnih enotah. Zdravstveno ustreznost vseh naših proizvodov pred sproščanjem v prodajo preverimo v lastnih laboratorijih, ki so vključeni v mednarodne primerjalne sheme. Izvedli smo tudi presoje delovanja načrtov HACCP pri naših pogodbenih izvajalcih in predlagali izboljšave. Konec lanskega leta smo uspešno zagovarjali presojo skladnosti proizvodnje masla, smetane in koncentrirane sirotke z zahtevami standarda Kosher. Za obrat Maribor smo pridobili certifikat in vpis v register obratov, ki imajo dovoljenje za izvoz v Rusko federacijo, kar je ključnega pomena za širjenje prodaje na ruski trg.
Kako spremljate vplive na okolje?
V skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem pooblaščene organizacije izvajajo predpisane monitoringe v vseh treh obratih, ki jih redno nadzorujejo tudi pristojni okoljevarstveni inšpektorji. Rezultati dosedanjih meritev izkazujejo, da smo v okviru zakonsko predpisanih normativov. Ob zagonu nove industrijske čistilne naprave v ljubljanskem obratu smo uredili tudi interni eko laboratorij, v katerem redno spremljamo obremenjevanje čistilne naprave in njeno učinkovitost. Natančno spremljamo odmike v vstopnih obremenitvah, iščemo vzroke in jih odpravljamo. Enkrat letno skupaj s pogodbenimi strokovnimi izvajalci opravimo temeljit pregled obratov z namenom, da nas opozorijo na ugotovljene pomanjkljivosti ter predlagajo izboljšave. V lanskem letu smo zmanjšali vse enote obremenitev v tehnoloških odpadnih vodah za 7,3 odstotka, zmanjšali količine mešanih komunalnih odpadkov za 19 odstotkov in obvladovali emisije neprijetnih vonjav iz industrijske čistilne naprave v obratu Ljubljana. V preteklosti smo imeli tudi certifikacijo po standardu ISO 14001, ki pa ni več prinašala konkretnih učinkov. Sedaj se sicer uradno ne certificiramo, sistem pa vzdržujemo še naprej.
Torej sistema ISO 14001 ne boste nadgradili?
Zagovarjam projekte, ki imajo konkretne učinke, zato bomo omenjeni sistem nadgradili v skladu z zahtevami sistema EMAS (ECO – management and Audit Scheme – sistem okoljskega ravnanja in presojanja). Poseben poudarek pa bomo namenili standardizaciji učinkovite rabe energije v skladu s standardom EN 16001 in izračunom odtisa CO2. Pri zadnjem upamo, da bomo naleteli na odobravanje drugih akterjev v procesu, saj želimo narediti model, ki bi veljal za celotno Slovenijo. Shema EMAS je namenjena ocenjevanju in izboljševanju učinkov ravnanja z okoljem v organizacijah ter informiranju javnosti o teh učinkih. Odprtost, odkritost in periodično objavljanje preverjenih okoljskih informacij so ključni dejavniki, ki ločijo shemo EMAS od ISO 14001. V okviru sistema EMAS je mogoče celovito oceniti sistem ravnanja z okoljem, vzpostaviti proces nenehnih izboljšav, ga spremljati in ocenjevati v skladu s predpisano metodologijo. Izvajanje sistema zagotavlja nadzor nad učinkovito rabo virov, uporabo okolju prijaznih tehnologij in odprt dialog z javnostjo in drugimi zainteresiranimi stranmi z angažiranjem vseh zaposlenih. Uvajanje celovitega okoljskega sistema od januarja letošnjega leta poteka skozi program aktivnega izobraževanja v obliki delavnic, ki so namenjene spoznavanju zahtev, usposabljanju in preverjanju realiziranih ciljev. Vsaka delavnica vključuje teoretične osnove, praktično delo in napotke za delo do prihodnje delavnice ter poročanje o opravljenem delu in odprtih vprašanjih. Delavnice vodijo strokovni izvajalci SIQ. Cilj podjetja je, da se lokacija Ljubljana vpiše v register EMAS predvidoma do konca leta 2013.
Kakšen sistem okoljskega komuniciranja se vam zdi najučinkovitejši?
V našem podjetju imamo službo za korporativno komuniciranje, preko katere okoljsko komuniciramo z zunanjimi javnostmi. V primeru pritožb vsako resno obravnavamo in iščemo rešitve za obe strani. Interno komuniciramo preko glasila Iz zelenega v belo in mesečnega Informativnega lista. Za zaposlene v proizvodnji in distribuciji letno izvajamo usposabljanja, ki vključujejo okoljsko tematiko.
Kako ste v družbi uredili upravljanje z energijo?
Izdelali smo energetski pregled in uvedli in line spremljanje porabe energije po raznih porabnikih. Večje porabnike električne energije, kot so motorji in črpalke, smo opremili s frekvenčnimi pretvorniki, ki napravam dovajajo toliko energije, kolikor je zadošča za optimalno frekvenco obratovanja. Od decembra 2009 s pomočjo centralnega nadzornega sistema nadziramo porabo elektrike, pa tudi pare in vode. V okviru projekta EMAS smo se lotili podprojekta energetske učinkovitosti, v okviru katerega bomo ponovno pregledali učinkovitost rabe energije in si postavili cilje in postopke za izboljšave. V okviru tehničnih služb imamo visoko strokovne sodelavce, njihova prioritetna naloga pa je iskanje in realizacija novih rešitev, s katerimi prispevajo k zmanjšanju porabe energentov. V podjetju imamo tudi vpeljan sistem inovativnih in koristnih predlogov, v okviru katerega so zelo aktivni ravno sodelavci s tehničnega področja, torej proizvodnje. Učinki tega širokega delovanja v zadnjih letih se vidijo skozi trend zmanjšanja porabe energentov na liter predelanega mleka, kot so voda, elektrika, para in kurilno olje.
To je zagotovo povečalo vašo konkurenčnost, ve pa se, da je na slovenskem trgu huda konkurenca pri mlečnih proizvodih.
Predvsem nas konkurence ne sme biti strah. Zavedamo se je in je za nas izziv. V primerjavi z mlekarnami, ki nastopajo na svetovnem trgu, smo vse slovenske mlekarne skupaj velike za eno povprečno mlekarno. Svoje prednosti moramo zato razvijati v okviru naših danosti in ne s slepim posnemanjem multinacionalk. Razmišljamo o prihodnosti in se zavedamo pogojev, v katerih delamo in živimo. Kar velik delež proizvodnje prodamo izven meja Slovenije, tako znotraj EU kot na trge JV Evrope. Smo pa naše izdelke prodali tudi v države, kot so Ruska federacija, Gana, Mauricius, Kuba in Koreja. Na trgih smo poznani kot zelo kakovostni, povpraševanje po naših izdelkih pa narašča. Za vstop na nove trge potrebujemo kakovostne izdelke po konkurenčnih cenah, le-te pa lahko zagotovimo samo z energetsko učinkovitimi tehnologijami.
Kakšen status ima poblaščenka za varstvo okolja v vašem podjetju?
Ob prihodu novega vodstva sem bila imenovana na mesto direktorice sektorja za kakovost in okolje in sem članica kolegija predsednice uprave, na katerem mesečno spremljamo tudi kakovost naših izdelkov in doseganje okoljskih zahtev ter ciljev. Lahko rečem, da tako hitreje in bolj učinkovito izvajam procese, ki so v skladu z okoljsko politiko podjetja. Moj glas pa je zato morda tudi hitreje slišen.
