Društvo Planet zemlja | Darja Verbič |
 
»Ne spreminjamo sveta. Tega ni mogoče storiti niti čez noč niti v času našega bivanja na tem planetu.« Irena Mraz, predsednica društva Planet Zemlja, nevladne organizacije na področju ohranjanja narave, stoji trdno na tleh. S še dvema somišljenikoma je leta 2007 ustanovila društvo z željo (po)lepšati planet sebi in vsem drugim (ki še prihajajo). Odločno zanika, da so premalo poznani, saj so v štirih letih obstoja pognali v dir vrsto projektov, načrtov pa jim nikakor ne zmanjkuje.
 
Irena Mraz

Irena Mraz

Že klik na društveno spletno stran (http://www.planet-zemlja.org) pokaže, da člani niso neznalci. Ne, tudi strokovnjaki s področja ekologije ali drugih ved niso, temveč komunikologi, ki želijo širiti zavest o nujnosti osveščanja tako o dobrem kot slabem. »Zavedamo se,« pravi Irena Mraz, »da morajo javnost nagovarjati osebnosti, strokovnjaki, ki jim bodo poslušalci na osnovi argumentov prisluhnili in verjeli.« Ker ustanoviteljem društva po žilah teče tudi nekaj novinarske krvi, so k sodelovanju povabili znane osebnosti, njihova mnenja pa so znali profesionalno oblikovati v razumljiva sporočila. Njihova spletna stran zato ne prinaša informacij lanskega in predlanskega leta (vsekakor tudi te), ampak brkljalca dnevno seznanja s svežimi informacijami.

Začetek društva Planet Zemlja je najbrž podoben začetkom delovanja večine društev: zanesenjaki sežejo v žep in se lotijo tem, ne da bi se povsem natančno zavedali, v kaj se spuščajo. Irena Mraz se spominja, da so se, ob dobri kavi seveda, vprašali – zakaj ima cel svet koncert, Slovenija pa ne? V mislih so imeli globalni dobrodelni koncert Live Earth, ki se je dogajal 7. 7. 2007 na enajstih prizoriščih po celem svetu in skušal s pomočjo glasbe in slavnih opozoriti prebivalstvo na onesnaževanje Zemlje. In Slovenija ni gledala od strani: pod »poveljstvom« društva Planet Zemlja se je v Ljubljani na Kongresnem trgu po ocenah medijev zbralo 3.500 ljudi. Prisluhnili so 16 glasbenim skupinam ter dvajsetim govorcem, ki so zbrane na nevsiljiv in razumljiv način nagovarjali k odgovornejšemu odnosu do okolja, ki ga bomo zapustili prihodnjim generacijam. Leto kasneje se je projekt, poimenovan Rock za prihodnje generacije, preselil v mesto ob Savinji, Celje, in se nato v naslednjih dveh letih spet vrnili v prestolnico. Z uspešno organizacijo prvega koncerta je bil led prebit. »Glede na številne pozitivne ocene smo se zelo dobro počutili,« se spominja Irena Mraz.

Planetu prijazne občine

Uspeh jih je utrdil v prepričanju, da morajo in da znajo promovirati dobre ideje ter sporočila. Nov zagon je »rodil« nove projekte. Predsednica društva se v pogovoru spretno izogne vprašanju, kateri projekti so tisti, ki jih lahko označi z »naj«. Vsak je namreč poseben, a ne enkraten. Nekateri tečejo vsa leta, nekateri naredijo premor in se vrnejo. Odlikujejo se po zanimivih imenih. »Z imenom se projekt pravzaprav začne,« pravi Irena Mraz. »Če dobre ideje ne »zapakiraš« v dopadljiv papir, lahko (pre)dolgo brcaš v prazno. Menim, da smo prav z zanimivimi imeni pritegnili marsikatero javnost, od strokovne do laične, dotaknili smo se tudi vseh generacij.«

Ker informacij o temah o in iz okolja ne želijo posredovati javnosti po principu kritiziranja in iskanja napak, se radi lotevajo ocenjevanj, motivacij in posledično pohval. Iz tega načela izhaja npr. akcija, poimenovana Planetu Zemlja prijazna občina. Seveda se nanjo, ko so lani po vsej Sloveniji poslali elektronske vprašalnike, niso odzvale vse občine, a med tistimi, ki so se, je strokovna žirija – po posameznih kategorijah glede na število prebivalcev – izbrala zmagovalce: v kategoriji najmanjših, tj. do 3.000 prebivalcev, je zmagal Dobrovnik, v srednjih, med 3.000 in 10.000 prebivalci, občina Vojnik, med največjimi občinami pa Celje. Celje kot občina, ki je veljala za eno bolj onesnaženih? »Zgradili so centralno čistilno napravo, Regijski center za ravnanje z odpadki ter toplarno za termično obdelavo ostankov komunalnih odpadkov in blata čistilne naprave. Poleg tega urejajo tudi rekreacijske površine, energetsko učinkovito obnavljajo javne zgradbe in javno razsvetljavo,« je zapisano na spletni strani. Društvo izvaja akcijo oziroma natečaj v sodelovanju z Gospodarskim razstaviščem Ljubljana, Agencijo RS za okolje in Zavodom za gozdove Slovenije tudi letos. Kot uradni začetek je zapisan svetovni dan Zemlje, 22. april, zaključek pa bo oktobra na prireditvi v okviru sejma Narava – zdravje.

S pohvalo in priznanjem se je končala tudi po imenu podobna akcija – Planetu Zemlja prijazno vozilo. »Hodili smo po trgovinah različnih ponudnikov avtomobilov in preverjali, koliko trgovci vedo o vozilih, ki jih prodajajo. O porabi goriva so vedeli vse, v veliki zadregi pa so se znašli, ko smo prosili za podatek, koliko ogljikovega dioksida avto spusti v ozračje … Danes je to eden izmed ključnih podatkov pri nakupu avtomobila in malce si domišljamo, da morda tudi zaradi naše akcije promovirati okolju prijazen način vožnje oziroma izbrati vozilo z nižjimi izpusti in manjšo porabo energije,« pravi Irena Mraz in dodaja, da je »prav področje prometa eno tistih, kjer smo se precej aktivirali. K sodelovanju so nas povabili tudi pri pripravi zakona o davku na motorna vozila, leta 2009 smo izvedli uspešen eko reli. Lani nam ta projekt časovno, žal, ni uspel.«

Z mladimi že od vrtca naprej

Uspevajo jim projekti, ki so povezani z mladimi. O pomenu skrbi za okolje jih je treba opozarjati od vrtca dalje, je prepričana predsednica društva Planet Zemlja. »Lani smo začeli projekt o prijazni šoli in vrtcu; ker otrokom v vrtcu ali nižjih razredih osnovne šole ne moreš predavati npr. o strupih, smo se prek strokovnjakov povezali z vzgojiteljicami ter učiteljicami. Že dan po našem obisku so nam sporočili, da so organizirali delavnice; prejeli smo fotografije in risbice, ki so nam jih naredili otroci. Nemalokrat opazimo, da otroci celo bolje razumejo pomen skrbi za okolje kot starejši. Srečujem ljudi, ki pravijo, da so premalo prijazni do okolja, a jim otroci pomagajo pri osveščanju. Morda se situacija spreminja: nam so bili zgled starši, ki so nas učili, kaj smemo in česa ne, zdaj nam otroci postavljajo ogledalo …«

Člani društva Planet Zemlja – okrog 150 jih je – pri svojem delu ne želijo biti osamljeni. Povezujejo se z društvi, ki imajo v svojih poslanstvih prav tako zapisano skrb družbe do okoljskih tem. »Večkrat bomo stopili skupaj, glasnejši bomo na eko konferencah, bolj se bo slišalo naše sporočilo,« veje iz Irene Mraz entuziazem. In še en razlog je, zaradi katerega se morajo povezovati z drugimi: sami – pač delujejo okolju prijazno – nimajo zloženk, plakatov in drugega promocijskega materiala. Ko so povabljeni na kakšno stojnico, potrebujejo partnerja, ki to ima.

Imajo pa nekaj drugega: poznajo veliko ljudi s še več znanja in poznajo prijeme, kako to znanje pripeljati do čim več ušes. Ves čas se vrtijo v dobrih energijah. In radi imajo izzive. Recesija jim malce striže peruti, »a september nas bo okrepil, ne ubil,« se nasmehne Irena Mraz.