Med komunalnimi podjetji | Borko De Corti |
 
Položaj mariborske Snage, družbe za ravnanje z odpadki in druge komunalne storitve, se je v zadnjih nekaj letih spremenil. Nimajo več nekdanjih odlagališč komunalnih odpadkov v Dogošah in na Pobrežju v Mariboru ter odlagališča nevarnih odpadkov v Metavi, ker so jih zaprli. Strošek upravljanja ni majhen. Dejavnost Snage se je v zadnjih letih omejila na zbiranje odpadkov in logistiko. Vodenje podjetja je letos prevzel Ivan Hajnšek, univerzitetni diplomirani inženir računalništva in informatike, družba pa je pred naložbo v obrat za obdelavo mešanih odpadkov.
 
Ivan Hajnšek

Ivan Hajnšek

Razpis za naložbo v sortirnico je bil objavljen, vendar umaknjen. Kaj se je zgodilo?
Razpis je res že bil objavljen, vendar smo ga zaradi sklica sestanka Cegor začasno umaknili. Najkasneje do konca maja ga bomo ponovno objavili. Letos želimo urediti vse v zvezi z dokumentacijo, izbrati tehnologijo in izvajalca. Začetek gradnje načrtujemo v letu 2012. V Mariboru imamo stavbno pravico na zemljišču mestne občine, na katerem že stoji skelet kompostarne iz leta 2006. Dobro, da takrat kompostarna ni bila dokončana, saj bi pridelovanje komposta imelo sorazmerno velik vpliv na bližnje okolje. Sedaj bo izgrajena skeletna osnova za bodoči obrat predelave mešanih komunalnih odpadkov.

Na koliko odpadkov računate v sortirnici, kot se v pogovornem jeziku imenuje obrat za obdelavo mešanih odpadkov?
Na okrog 45 tisoč ton. Zdaj naše odpadke vozimo v obrat Papir servisa v Lenart, kjer jih obdelajo. Od tega okrog 80 odstotkov odpadkov odpeljejo na odlagališče v Novo mesto. V novem obratu za obdelavo mešanih odpadkov bo to razmerje ravno obratno – 80 odstotkov odpadkov se bo ponovno uporabilo ali šlo v reciklažo ali se termično izkoristilo. Samo 20 odstotkov se bo odložilo na odlagališče. Celotna investicija je ocenjena na 14 milijonov evrov. Glede na razmere na tržišču predvidevamo, da bo moč investicijo izpeljati med 10 in 12 milijoni evrov.

Maribor se odloča tudi za energetsko izrabo odpadkov, še za eno veliko naložbo.
Da, za to imamo v Mariboru idealne razmere. Objekt za energetsko izkoriščanje predelanih odpadkov (t. i. RDF) je predviden v neposredni soseščini obrata za predelavo mešanih odpadkov. Vse skupaj pa je od obstoječe Energetike, to je bivše Toplotne oskrbe Maribor, oddaljeno približno 800 m zračne linije. Povezovalni vročevod bo po predvidevanjih dolg okrog 1.200 metrov zaradi upoštevanja naseljenosti. Na tak način bomo sodelovali pri ogrevanju polovice mesta. Na podlagi standardov EU je možno za tak objekt pridobiti sredstva iz kohezijskih skladov le ob najmanj 65-odstotni izkoriščenosti. To pa je mogoče doseči le s sočasno proizvodnjo elektrike in toplote. V Sloveniji je malo lokacij za take objekte, ki bi imeli možnost takšnega izkoriščanja. Poleg Maribora še Ljubljana, v Celju to že imajo, medtem ko v drugih slovenskih mestih praktično tega ni moč doseči.

Kolikšna bi bila moč toplarne?
V Mariboru bi bila njena moč 30–35 megavatov (MW), v Ljubljani 60–70 MW, v Celju pa je njena moč 15 megavatov. Slovenija ima na splošno gledano sorazmerno majhno količino odpadkov. Primerljivi smo s srednje velikim evropskim mestom. Iz skupne količine komunalnih odpadkov, ki jih je v Sloveniji letno okrog 900 tisoč ton, se da pridobiti okrog 200 tisoč ton gorljive frakcije – t. i. RDF (Refuse Derived Fuel). Kalorična vrednost tako pridobljenega goriva se giblje v razponu 15–20 GJ/t (Giga Joul/tona). To pomeni, da je energetska vrednost RDF v povprečju višja od lignita. Na področju izkoriščanje teh resursov ima Slovenija še velike rezerve.

MOP naj določi ceno odlaganja odpadkov

Posebnost Maribora, ko gre za ravnanje z odpadki, je, da nima več odlagališč odpadkov. Ali ste zaradi tega v podrejenem položaju, ko morajo odpadki v Novo mesto, vi pa ste odvisni od tistih, ki jih želijo sprejeti?
Vsa mesta oziroma predeli, ki nimajo svojega domicilnega odlagališča, so v podrejenem položaju. V žargonu velja, da kdor ima in upravlja odlagališče, poseduje naftni vrelec. Kdor prosi oziroma išče možnost odlaganje odpadkov, se ve, da to nujno potrebuje. V skladu s tem se potem oblikuje cena. Maribor je tukaj še posebej v kočljivem položaju, saj je količina zbranih odpadkov in posledično količina, ki se odloži, velika. Tako praktično ni ponudbe za predelavo in odlaganje naših odpadkov. Moje osebno mnenje je, da bi ministrstvo nujno moralo določiti regijska odlagališča in ceno odlaganja odpadkov. Maribor vidi svoje regijsko odlagališče v Ormožu na področju Hardeka, ki je tudi s strokovnega vidika eno najprimernejših v Sloveniji.

Kdo zdaj skrbi za tista odlagališča, ki so jih zaprli?
Mestna občina Maribor in Snaga vzdržujeta tri zaprta odlagališča. Cena za ravnanje z odpadki pa je iz leta 2006 in v svoji kalkulaciji ne vsebuje stroška ravnanja z zaprtimi odlagališči. Cene komunalnih storitev so trenutno in bodo na državnem nivoju zamrznjene še vsaj do konca avgusta. Predpisi na področju zaprtih odlagališč nalagajo vzdrževanje in nadziranje za obdobje trideset let. Prav tako se z leti ti standardi dvigujejo. Letno nas upravljanje zaprtih odlagališč stane okrog 400 tisoč evrov. V zapiranje Dogoš pa je Mestna občina Maribor samo v letu 2010 investirala dobrih 2,6 milijona evrov. Glede na to, da druga okolja niso v tolikšni meri obremenjena z zaprtimi odlagališči, je Maribor tudi tukaj dodatno finančno obremenjen.

Je odpadkov vse več?
Ne. Kriza v gospodarstvu se zrcali tudi na področju odpadkov. Če upoštevamo vse komunalne odpadke, jih prebivalec Slovenije letno ustvari za okrog 450 kilogramov. Ko ni bilo krize, smo se približali 500 kilogramom odpadkov. Ko bo gospodarstvo bolj zaživelo, bomo ponovno dosegli to številko in jo verjetno tudi presegli. V razviti Danski letno na osebo ustvarijo okrog 800 kilogramov odpadkov. Bogatejša je družba, več je odpadkov. Zato lahko tudi pri nas pričakujemo večje količine odpadkov, ko bomo ujeli razvojni ciklus.

Pri odpadkih je ključna ekonomija obsega

Prejšnji mesec ste prenehali z zbiranjem in prevozom odpadkov v Slovenski Bistrici. Kaj je bil razlog?
V tej občini so že nekaj let načrtovali, da bodo sami organizirali tudi zbiranje in logistiko, saj imajo svoje domicilno odlagališče v Pragerskem. V drugi polovici leta 2009 smo prenehali z zbiranjem odpadkov v občini Hoče – Slivnica, ker se takrat v podjetju niso prijavili na tamkajšnji razpis. Na razpis občine Ptuj, ki ima svoje odlagališče v Gajkah, smo se sicer pred kratkim prijavili, čeprav je šlo le za kratko obdobje desetih mesecev, ker menimo, da smo na področju zbiranja in logistike dobri, napredni in inovativni. Tako lahko potencialnim strankam ponudimo kvalitetno in strokovno storitev za primerno ceno.

Zakaj se občine lotevajo tega posla?
Na kratek rok morda vidijo kakšne prednosti, zlasti v primerih, ko občine posedujejo tudi odlagališča. Dolgoročno pa prej ali slej začne delovati ekonomija obsega. Smeti vse bolj postajajo surovine, ki se po eni strani z reciklažo vračajo v proizvodnjo, drugi del pa se jih vedno bolj skuša energetsko izkoristiti. Za oba snovna toka pa je potrebna primerna količina. Snaga ima že s pokrivanjem Maribora dovolj masnega toka. Seveda pa je naš interes, da pokrijemo čim večjo okolico in zaledje Maribora ter si s tem zagotovimo ekonomijo obsega.

V državi ste med prvimi, ki ste uvedli ekološke točke za ločeno zbiranje odpadkov. Ali ste še vedno med vodilnimi v državi?
Po statistiki smo v samem vrhu. Maribor ima 910 zbiralnic oziroma ekoloških otočkov, na katerih ločeno zbiramo papir, steklo in embalažo. V povprečju imajo Mariborčani okrog 150 metrov do najbližjega ekološkega otočka. V Mariboru imamo prav tako tri zbirne centre, ki so odprti od ponedeljka do sobote od 8. do 20. ure in v nedeljo ter praznikih od 8. do 12. ure. Sprejem odpadkov v zbirne centre je večinoma brezplačen, razen za mešane komunalne odpadke in nevarne odpadke. Maribor že danes dosega normative ločenega zbiranja odpadkov, ki so na državnem nivoju predvideni za obdobje 2016–2020.

Lotili ste se reorganizacije družbe? Zakaj?
Z organizacijo Snage se praktično nihče ni ukvarjal v zadnjih 15 letih. Tako sta se interna organizacija in razdelitev del in nalog vzpostavljala sproti – ad hoc. Ne trdim, da je trenutna organizacija slaba, vsekakor pa je potrebna izboljšav in dopolnitev na podlagi sodobnih spoznanj organizacijske teorije in primerjave z nam sorodnimi podjetji. V okviru nove organizacije, ki jo bomo uveljavili najkasneje z novim letom, bomo poudarili znanje, ki je lahko pridobljeno na različne načine, ne samo s formalno izobrazbo. V Snagi imamo veliko strokovnjakov na praktično vseh področjih rokovanja z odpadki. Trenutno imamo redno zaposlenih 185 delavcev in okrog 50 najetih delavcev. Smo v fazi, ko najete in potrebne delavce, ki so se v preteklosti dokazali s svojim delom, prezaposlujemo v Snago.