| Odsluženi mobilni telefoni | | Tanja Pangerl | |
| Koliko sta zelena Mobitel in Si.mobil, koliko uporabniki mobilnih telefonov? Ti se še prevečkrat znajdejo tam, kjer se ne bi smeli – med komunalnimi odpadki. Model je znan. Okolju prijazni materiali in ekološko učinkovita proizvodnja mobilnih telefonov gresta z roko v roki s trajnostnim ravnanjem. Premišljeno ravnanje z mobilnikom na izvoru olajša in izboljša ravnanje na koncu njegove življenjske dobe. A ne gre brez osveščenega uporabnika, ki je odgovoren za to, da odsluženi mobilni telefon odda v reciklažo. | |
Mobilni telefoni so postali nepogrešljiv izdelek, ki lajša komunikacijo več kot polovici svetovne populacije. Raziskave kažejo, da je med približno 6,7 milijarde svetovne populacije v uporabi več kot 4,6 milijarde mobilnih telefonov. To pomeni, da približno 60 % svetovne populacije uporablja mobilni telefon. Seveda je potrebno pri tem upoštevati, da lahko posameznik poseduje več mobilnih telefonov hkrati. Uporaba mobilnih telefonov iz leta v leto narašča, narašča torej tudi število odsluženih mobilnih telefonov. Po besedah Zeosa, enega izmed nosilcev skupne sheme ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo, je v Sloveniji v uporabi približno 1 milijon mobilnih telefonov, ki jih povprečen Slovenec zamenja v letu in pol. Nastajajo gore odpadkov.
Onemogočanje reciklaže
Vprašanje postaja vroče. Kakšno je, v koliki meri je pravilno ravnanje z odsluženimi mobilnimi telefoni? Operaterja, kot sta Mobitel in Si.mobil, ter zbiralec odpadne elektronske in električne opreme Zeos opažajo, da oddaja v reciklažo odsluženih mobilnih telefonov s strani uporabnikov narašča. Vendar jih večina še vedno konča v predalu uporabnikov ali med komunalnimi odpadki. Okolje je vse bolj ogroženo, reciklaže premalo. Tiste, ki svoje mobilne telefone hranijo doma, lahko s pravilnim ozaveščanjem še vedno spodbudimo k temu, da jih oddajo v za to primerne zabojnike ali zbirne centre.
V Zeosu so povedali, da je med komunalne odpadke odloženi mobilni telefon velika grožnja za okolje, saj odpadki pristanejo na odlagališčih. Škoda je nepopravljiva. V tem primeru namreč ni mogoče izločiti nevarnih komponent, ki jih mobilni telefon vsebuje, in koristnih frakcij, ki bi jih lahko uporabili za nove izdelke. Povečujejo se količine odloženih odpadkov. Pri tem smo v Sloveniji s 449 kg zbranih komunalnih odpadkov v letu 2009 v ospredju med evropskimi državami. Posledica? Dvig cen odlaganja odpadkov in povišanje cen ravnanja z odpadki za končne uporabnike. Brez pravilno odloženih mobilnih telefonov je nemogoče povečati količino uspešne reciklaže in zmanjšati negativne vplive na okolje. Čeprav majhen (skupaj z baterijo ima približno 100 g), lahko mobilni telefon vsebuje tudi do 1000 različnih komponent, precej od teh je nevarnih. Kljub temu pa je mogoče reciklirati kar 80 % mobilnega telefona: plastiko iz ohišja, tiskana vezja, kovine, spominske kartice, čipe, na podlagi pravilnega postopka obdelave pa tudi LCD-zaslon ter baterijo oziroma akumulator, ki napaja mobilni telefon. Materiali in komponente, ki jih ni mogoče reciklirati, se odstranijo po primernem postopku, ki je odvisen od frakcije. Nepravilno odloženi mobilni telefoni so zaradi svojih nevarnih sestavin okolju zelo škodljivi. Največjo nevarnost predstavlja tiskano vezje z vsebnostjo svinca, saj predstavlja 40 % teže aparata. Največji delež snovi predstavlja plastika, in sicer 45 %, sledi več vrst kovin, kot so baker, aluminij, železo, silicij, nikelj in kositer, ki predstavljajo 35 % materiala, 10 % predstavljata steklo in keramika, 9 % predstavljajo baterijske elektrode, 0,11 % žlahtne kovine, kot so zlato, srebro, platina in paladij, ter 0,19 % ostale nekovine. Nevarne snovi v mobilnih telefonih pa so krom, PVC, gorljivi bromovi delci, tekoči kristali, svinec, živo srebro, kadmij, litij in nikelj. Za njihovo uporabo obstajajo tudi zakonske omejitve. Po zakonu namreč nobena električna in elektronska oprema ne sme vsebovati več kot 0,1 % svinca, živega srebra, šestvalentnega kroma, polibromiranih bifenilov (PBB) in polibromiranih difeniletrov (PBDE) ter ne več kot 0,01 % kadmija.
Vsak proizvajalec ali distributer mora zagotoviti možnost brezplačne oddaje električne in elektronske opreme, zato je danes nujna praksa mobilnih operaterjev, da uporabnike o tem ozaveščajo. To počnejo tudi tako, da jim ob oddaji odsluženega mobilnega telefona, njihovih baterij in polnilnikov podarijo majhno darilce kot zahvalo za okolju prijazno ravnanje. Operater zbrane mobilne telefone odda naprej v center za obdelavo odpadkov, kjer najprej odstranijo plastično ohišje, baterije, LCD-ekrane, tiskana vezja, čipe in spominske kartice. Vsaka od teh komponent ima nato svojo nadaljnjo pot obdelave in reciklaže. Recikliranje kar za 66 % zmanjša negativen vpliv na okolje.
EU hoče dvakrat več reciklaže
Za ekonomsko učinkovitost razgradnje mobilnih telefonov je potrebna določena količina zbranih mobilnih telefonov, zato jih iz Slovenije pošiljajo na razgradnjo v tujino (Avstrijo in Nemčijo). Po zakonu se lahko obdelava in reciklaža izvedeta tudi v drugi državi članici EU ali v tretji državi pod pogojem, da ima le-ta okoljevarstveno dovoljenje za predelavo odpadkov v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki. Vendar pa si je EU zastavila novi cilj – do leta 2016 v EU zbrati in obdelati 85 % vseh evropskih električnih in elektronskih odpadkov (v tem trenutku se jih le 33 %), saj se zaradi nezakonitega izvažanja izgubi veliko dragocenih surovin, ki so vsebovane v mobilnih telefonih. V milijonu mobilnih telefonov je namreč 250 kg srebra, 24 kg zlata, 9 kg paladija in 9 kg bakra.
Kaj pravijo mobilni operaterji?
V Mobitelu pravijo, da je za operaterja pomembno izražati svojo okoljsko naravnanost že na izvoru, tako da sodeluje s proizvajalci, ki tudi sami upoštevajo okoljske učinke proizvodnje, uporabe, reciklaže in distribucije. Tudi omrežje vpliva na okolje, zato se ne sme zanemariti zasnove omrežij. Zasnova naj bo takšna, da bo omogočala delovanje mobilnih telefonov s čim manjšo oddajno močjo, saj to pozitivno vpliva na porabo energije in trajanje akumulatorjev v mobilnikih.
V Si.mobilu se zavedajo problema velikega števila napačno odloženih ali samo doma hranjenih mobilnikov, zato bi bilo potrebno še več pozornosti posvečati spodbujanju in nagovarjanju uporabnikov, da ravnajo okolju prijazno in svoje odslužene ali ne več uporabljane mobilnike oddajo v reciklažo. Intenzivno spodbujanje uporabnikov k reciklaži v njihovem primeru poteka preko ponudbe Re.misli in ustrezno postavljenih zabojnikov za oddajo mobilnikov.
Mobilni operater pa ne sme biti samo spodbujevalec, ampak v prvi vrsti zgled. Ne samo prodajalec, temveč okoljsko naravnani snovalec ponudb ter aktivni udeleženec pri razvoju okolju in človeku prijaznih mobilnih telefonij.
Novi trend so materiali na biološki osnovi
Vpliva na okolje mobilni telefoni nimajo samo po uporabi, ampak že od začetka proizvodnje, zlasti s tehnologijo in materiali. Pri pridobivanju surovin in izdelovanju komponent za mobilni telefon se porabi veliko energije. Pri proizvodnji enega mobilnega telefona nastane okoli 60 kg CO2. Če bi se na povprečnem mobilnem telefonu pogovarjali eno uro na dan, bi v enem letu proizvedli do ene tone CO2, kar je primerjalno poletu iz Londona do New Yorka. Danes se tudi proizvajalci vedno bolj osredotočajo in razvijajo nove zelene tehnologije, ki zmanjšujejo negativen vpliv mobilnih telefonov na okolje v njihovem celotnem življenjskem ciklusu. Okolju prijazni mobilni telefoni vsebujejo tehnologije in materiale, ki so manj toksični in manj nevarni za ljudi in okolje ter ne vsebujejo strupenih kemikalij, kot so svinec, kadmij, živo srebro, PVC, in bromiranih gorljivih delcev.
V Nokii se na primer pri razvoju proizvoda osredotočajo na energetsko učinkovitost, trajnostno rabo materialov in pametno pakiranje. Tako so vse Nokiine naprave od leta 2006 brez PVC-materialov, bromiranih in kloriranih komponent in antimonovih trioksidov, v maju 2010 pa so za vse svoje proizvode začeli zagotavljati ekološki profil, ki omogoča pregled vpliva njihovih proizvodov na okolje. Pozornost so posvetili tudi embalaži, v kateri so mobilni telefoni pakirani: v celoti jo je mogoče reciklirati in ima manjšo prostornino oziroma velikost. Novi trend pa so tudi materiali, grajeni na biološki osnovi (bio plastika iz koruze), komponente iz obnovljivih virov energije (v mobilni telefon vgrajene sončne celice). Velika večina sodobnih mobilnih telefonov ima univerzalni omrežni polnilec (kar zmanjša količino tovrstnih odpadkov), ki je tudi energetsko učinkovitejši. Vedno več pozornosti namenjajo materialom, ki so priloženi k mobilnemu telefonu, in sicer pri Samsungu za natisnjeni material uporabljajo črnilo na podlagi soje, pogosto pa se prilagajo računalniška navodila. Kot zanimivost lahko omenimo tudi, da so znanstveniki po naročilu Motorole izdelali polimer, ki ima videz navadne plastike, vendar se v zemlji razgradi.
V mobilnem telefonu se skriva tudi sončnično seme, ki ob razgradnji plastike vzklije ob stiku z nitrati.
Tako nekaj tega, kar naravi vzamemo, vrnemo v obliki sončnice.
Ali prihaja čas zelenega mobilnega komuniciranja? Kje je, kako daleč je pri tem Slovenija? Koga s šibkim zvenom kliče odsluženi mobilni telefon? Zagotovo tudi Mobitel in Si.mobil z njuno poudarjeno vlogo pri izobraževanju in ozaveščanju uporabnikov.
