»Človeštvo, države, regije in lokalne skupnost so na pomembnem civilizacijskem razpotju. Obremenitve na okolje kritično presegajo zmogljivosti okolja in ogrožajo blagostanje človeštva in ekosistemov. Potrebujemo nov razvojno-varovalni model, ki bo omogočil človeka vredno blagostanje, socialno varnost in ohranjanje pogojev življenja prihodnjih generacij, vseh živalskih in rastlinskih vrst. Etično odgovornost do zdrave, zelene prihodnosti ima tudi Slovenija, vse slovenske občine in njihovi prebivalci,« dr. Dušan Plut, predsednik strokovne komisije natečaja. Natečaj za Najbolj zeleno občino organizira Fitmedia pod blagovno znamko Zelena Slovenija v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor, Združenjem občin Slovenije in Skupnostjo občin Slovenije.

Zmagovalci so vsi, vse občine, ki so se odločile za sodelovanje, saj je to dokaz, da je vsak dan več tistih, ki jim ni vseeno, koliko bo zelena Slovenija.

Prvi natečaj za Najbolj zeleno občino Slovenije 2010 je dober in nujen začetek, tako se je glasila enotna ocena vseh na podelitvi priznanj in nagrad.

Natečaj za Najbolj zeleno občino v Sloveniji je resda namenjen kritičnemu vrednotenju okoljskega delovanja občin. Vendar želi hkrati pokazati na primere dobre prakse, ki jih je v Sloveniji na lokalni ravni vse več. Ključni namen izbora čim bolj ozelenjenih, trajnostnih slovenskih občin je s pozitivnimi zgledi spodbuditi prizadevanja za organizacijo dejavnosti občine in njenih prebivalcev za takšno ravnanje v okolju, ki bolj upošteva njegove zmogljivosti. Prav odziv občin na natečaj, prijavilo se jih je kar 47 (9 mestnih, 14 malih in 24 srednjih občin), kaže, da je vse več zavedanja o tem, da moramo ohraniti in vzdrževati zeleno Slovenijo. Zaradi želje po čim bolj objektivnemu primerjanju trajnostnega napredka po občinah so bile le-te razdeljene v tri velikostne skupine, in sicer na mestne občine in občine z več in občine z manj kot 5000 prebivalci, saj imajo mestne občine več obveznosti izhajajoč iz zakonodaje, medtem ko ne-mestne občine niso tako zavezane z zakonodajo, imajo pa na voljo veliko prostovoljnih mehanizmov. Občine so v prijavi morale odgovarjati na vprašanja o upravljanju z odpadki in vodami, o energetski varčnosti, zelenem proračunu, prostorskem načrtu, zelenih površinah in o drugih aktualnih okoljskih temah v lokalnih skupnostih. Strokovna komisija, predsedoval ji je dr. Dušan Plut, v njej so bili še Bernarda Podlipnik (MOP), Saša Kek (Skupnost občin Slovenije), Mateja Eržen (Združenje občin Slovenije) in Jože Volfand (prokurist Fit medie in glavni urednik revije EOL), je podrobno analizirala vsebino odgovorov občin. Izbor je bil izveden s pomočjo strokovno korektnega vrednotenja in preverjanja odgovorov anketnega vprašalnika in številnih, empirično preverljivih statističnih podatkov. Poleg občinskih evidenc je komisija ovrednotila tudi zbrane okoljske podatke Ministrstva za okolje in prostor, Statističnega urada RS, rezultate Raziskave onesnaženosti tal Slovenije Biotehniške fakultete, študije o trajnostnih mestih Oddelka za geografijo Ljubljanske FF, rezultate natečaja Energetsko najbolj učinkovite občine in rezultate letošnje vseslovenske akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Strokovna komisija je po pregledu vseh prijav za priznanja in nagrade nominirala naslednje občine:

– v kategoriji mestnih občin: MO Ljubljana,  MO Murska Sobota,in MO Velenje

– v kategoriji občin z več kot 5000 prebivalci: Bled, Kranjska Gora in Žalec

– v kategoriji občin z manj kot 5000 prebivalci: Dobrna, Kostanjevica na Krki in Vransko

Zaključna prireditev je potekala 17. novembra v Centru varne vožnje AMZ na Vranskem, kjer so vse nominirane občine še enkrat predstavile svoje okoljske napore in projekte. Na prireditvi so spregovorili eminentni strokovnjaki, tako dr. Franc Lobnik, predsednik Sveta za varstvo okolja RS, ki je posebno opozoril na problematiko zmanjševanja kmetijskih površin, ohranjanja zelenih površin in sanacije najbolj onesnaženih kotlin v Sloveniji. Dr. Marko Komac, direktor Geološkega zavoda Slovenije, pa je strokovno osvetlil različne vidike erozije tal in preprečevanja plazov. Predstavilo se je tudi podjetje SG Automotive iz Slovenskih Konjic, ki je letos na mednarodnem sejmu v Frankfurtu vzbudilo veliko pozornost z inteligentno cestno svetilko, zeleno inovacijo, pomembno za bolj okolju prijazno javno razsvetljavo. Podjetje E-skuter iz Kopra, ki prodaja električna motorna kolesa, ta ne povzročajo izpustov toplogrednih plinov, pa je promoviralo vozila, s katerimi je najbolj zelene občine nagradila Fit media. Poleg skuterjev so občine prejele še plakete Zelene Slovenije.

Najbolj zelene občine v Sloveniji v letu 2010 so postale:

– Mestna občina Velenje

– občina Bled

– občina Vransko

Podatki kažejo, da so najbolj ozelenjene občine po svetu zelo uspešne na področju čiščenja odpadnih vod in zraka, širjenju zelenega podjetništva, okoljskemu ozaveščanju občank in občanov ter okoljskemu izobraževanju. Okolju najbolj prijazne občine v Sloveniji se odlikujejo predvsem po pristopu k energetski učinkovitosti in racionalizaciji porabe električne in toplotne energije, ter izgradnjo kolesarskih in peš poti, ki njihovim prebivalcem omogočajo korak naprej k trajnostni mobilnosti. Veliko naporov usmerjajo v zagotavljanje dostopnosti vodovoda in kanalizacije ter zagotavljanje čiščenja odpadnih voda, s čimer v veliki meri zmanjšujejo svoj okoljski odtis. Vse boljša ozaveščenost med občinami se kaže tudi pri oblikovanju občinskih proračunov. Večina občin namreč 10 % ali več letnega občinskega proračuna nameni »zelenim projektom«.

A naša, vseslovenska, pomanjkljivost so še vedno odpadki. Vse občine, tudi zmagovalne, se ubadajo z visoko količino povzročenih komunalnih odpadkov na prebivalca. Večina občin pridela letno med 350 in 400 kg komunalnih odpadkov na prebivalca. Kot je znano, je zaveza Slovenije, naj ta količina ne bi presegala 300 kg na prebivalca. Ob previsokih količinah povzročenih komunalnih odpadkov je zaskrbljujoč zelo nizek odstotek ločeno zbranih odpadkov; v občinah namreč ločeno zberejo pod 20 % komunalnih odpadkov. Manjši ozelenjeni premiki na ravni lokalnih skupnosti so bili praviloma doseženi tudi pri zmanjševanju povzročanja odpadkov, na področju prometa (lokalnega, regionalnega in mestnega),  emisij toplogrednih plinov in rabe prostora, kjer je še veliko prostora za izboljšave.

Naziv Najbolj zelena občina v Sloveniji 2010 je zavzetim občinam (in občanom teh občin) nagrada za njihov trud in stimulacija za še boljše delo v prihodnosti, medtem ko bo primerjanje z najboljšimi marsikoga spodbudilo za bolj zavzeto okoljsko delovanje. Zelena Slovenija vabi, da se vsaka občina pogleda v ogledalo. A ne le občine.

Na natečaj so se prijavile naslednje občine:

Med občinami do 5.000 prebivalcev: Apače, Cerkvenjak, Dobrna, Horjul, Kostanjevica na Krki, Kozje, Kuzma, Razkrižje, Središče ob Dravi, Šalovci, Vodice, Vransko, Vuzenica, Žužemberk.

Med občinami nad 5.000 prebivalcev: Bled, Beltinci, Cerklje na Gorenjskem, Črnomelj, Domžale, Dravograd, Gorenja vas-Poljane, Grosuplje, Idrija, Kočevje, Kranjska Gora, Krško, Laško, Lenart, Mengeš, Postojna, Sevnica, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Šentjernej, Trbovlje, Vojnik, Zagorje ob Savi, Žalec.

Med mestnimi občinami: Celje, Koper, Velenje, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ptuj.