Ekoindeks | Bojan Stojanović |
Res je. Ekoindeks je nekaj novega, čeprav ne za družbo BTC. Leta 2007 ga je BTC vzpostavil kot nov poslovni model, prvi tovrstni podjetniški projekt pri nas. Z njim ne merijo le uspešnosti svojih okoljskih naporov, temveč tudi uspešnost celotnega poslovnega sistema. Posebej so pozorni na ravnanje z odpadki, ravnanje z vodo in zrakom, na učinkovito porabo energije ter zagotavljanje varnosti obiskovalcev in premoženja. Komunikacijska pot? Portal EkoBtc. O projektu Ekoindeks BTC smo se pogovarjali z Miho Mermalom in Francem Malisem, ki sta predstavila, kaj sploh pomeni projekt v BTC Cityju, ki je največje poslovno, nakupovalno, rekreativno-zabaviščno in kulturno središče v Sloveniji. Razprostira se na 475.000 m2.

Kdaj lahko govorimo o preboju okoljske miselnosti v družbi BTC? Ekoindeks je osvežujoča novost v slovenskem gospodarstvu.

Franc Malis: Osnovo predstavlja predsednik, ki je v BTC že »od malih nog«, kajti trdno verjame v okoljsko odgovornost podjetja. Če ne bi bilo zavzetosti s samega vrha, potem po vsej verjetnosti naš ekoindeks še danes ne bi obstajal. To zavzetost smo nato prenesli tudi na nižje ravni. K enemu prvih korakov je spadalo urejanje področja ravnanja z odpadki. Tako je bilo BTC eno prvih podjetij, ki je imelo lastno stiskalnico in decentralizirane zbirne točke za ločeno zbiranje odpadkov. Pobiramo jih vsaki dve uri in odvažamo v lasten zbirni center, zato v samem BTC odpadkov ni videti. Ne smemo pa pozabiti, da je BTC ekonomski subjekt in da v vseh aktivnostih iščemo ekonomsko logiko. Zaradi tega se povezujemo z različnimi partnerji in podizvajalci ter s tem zagotavljamo dolgoročno uspešnost notranjega sistema ravnanja z odpadki.
Toda samo od sebe najbrž ne gre?
Franc Malis: V BTC imamo vsako leto strateške konference. Udeležujejo se jih ljudje iz podjetja, ki imajo moč odločanja ali se z določenim področjem podrobneje ukvarjajo. Na strateški konferenci leta 2007 smo predstavili idejo ekoindeksa za trajnostni razvoj. Sodelovali so vsi vodje oddelkov in programov, med njimi tudi odgovorni za energente in elektriko. Ti so predlagali več zamisli za učinkovitejšo rabe energije. Rezultat njihovih predlogov je, da trenutno v BTC gradimo dve sončni elektrarni. Podobno se je zgodilo na področju vode in odpadkov ter prometa. Naša služba za organizacijo je izvajanje programa koordinirala. Najprej smo morali ugotoviti, kje družba BTC jemlje iz okolja, predvsem neobnovljive vire. Ta proces smo začeli že s pridobivanjem standarda 14001, kasneje pa smo ga še nadgradili in določili vsa osnovna področja, ki so veliki porabniki surovin in energije. Nato smo pogledali, na katerih področjih dejavnosti lahko pride do česa slabega. Ugotovili smo, da je najbolj občutljivo področje varnosti, saj moramo poskrbeti za varno počutje 21 milijonov obiskovalcev, kolikor nas obišče vsako leto, ter za vse najemnike in lastnike prostorov znotraj BTC. Če pride do požara ali nesreče, odgovornost leži izključno na BTC, zato je varnost za nas eksistenčno pomembna. Drugo področje, za katerega smo ugotovili, da močno obremenjuje okolje, je promet znotraj BTC. Začeli smo iskati alternativne pristope k urejanju prometa. Uvedli smo dve številki mestnega avtobusa. Zanju smo se morali zelo potruditi. V BTC smo pripeljali vlak, ki ga tudi sami plačujemo, saj proga in njena časovna umestitev ni dovolj tržno zanimiva za Slovenske železnice. Uvedli smo tudi city bus ali shuttle, kot mu pravimo mi, ki brezplačno kroži po celotnem BTC in s tem omogoča mobilnost obiskovalcem po BTC, ne da bi jim bilo treba uporabljati svoj avto. A ljudje potrebujejo nekaj časa, da jim to pride v navado in ga dejansko začnejo uporabljati bolj množično.
Miha Mermal: Vlak vozi v BTC štirikrat na dan, toda ljudje so dokaj zahtevni glede dostopnosti prevoza. Če avtobus vozi na pet minut, je še dobro, če na deset minut, že nastane problem zaradi čakanja. Če pa vlak vozi štirikrat na dan, moraš že dobro planirati, kako boš šel z njim domov. Če bi torej vlak vozil vsakih 15 minut, bi bili rezultati in obiskanost verjetno boljši. Podobno se nam je zgodilo z garažno hišo pri Atlantisu. Večinoma je prazna oz. ne dosega napolnjenosti, ki smo jo pričakovali, čeprav je brezplačna. Na žalost so navade ljudi takšne, da bi se z avtom pripeljali direktno v Halo A, če bi se lahko.
Franc Malis: Vlak bi moral zajeti predmestje in občine v bližini Ljubljane. Naš vlak potnike iz Kamnika in Škofje Loke še ujame, če bi jih “ujel” še časovno, potem bi to bilo smiselno. A zavedamo se, da je to treba gledati dolgoročno, in čeprav vlak že nekaj časa vozi prazen, ga v BTC želimo, saj želimo spodbujati alternativne načine prevoza. Zato smo veliko storili za izboljšanje pretočnosti cestnega prometa, predvsem s krožišči in usmerjevalnimi sistemi in tablami. S tem želimo doseči, da bi se ljudje čim manj vozili po BTC v iskanju parkirnega prostora in da bi se izognili zastojem znotraj BTC. V ta namen imamo posebno službo redarjev, ki ob konicah tudi fizično usmerja promet z namenom, da obiskovalci čim manj stojijo in ne povzročajo nepotrebnih izpustov toplogrednih plinov.
Ko ste sprejeli ekoindeks kot notranji projekt BTC, kaj je to pomenilo za poslovne procese v podjetju?
Miha Mermal: Temelj ekoindeksa je, da imamo vse okoljske aktivnosti in akcije, ki jih izvajamo, zapisane v enem dokumentu. Sedaj točno vemo, koliko akcijskih načrtov smo zasnovali in izvedli, medtem ko smo prej okoljske aktivnosti izvajali bolj ali manj sproti oz. ko se je pojavila potreba. Sedaj imamo letne načrte in sistem merjenja njihove uspešnosti. Že prej je bil odgovoren odnos do okolja del strategije BTC, sedaj pa imamo točno določene akcijske načrte. Vedno je cilj čedalje več akcijskih okoljskih načrtov in čedalje večja realizacija. To dokazujemo tudi z rezultati, saj smo prvo leto dosegli 297 ekotočk, letos pa se nam že obeta rezultat okoli 400 ekotočk.
Franc Malis: Ekoindeks je pomemben del vsakoletnega poslovnega načrta. Vsaka nova investicija se oceni s stališča ekoindeksa in vedno se preuči tudi druge možnosti za drugačno postavitev ali implementacijo investicije. Jasno je, da se vsaka investicija najprej oceni finančno. Vendar je približno tretjina naših investicij takšnih, da ne bi bile uresničene, če bi jih gledali samo skozi finančno prizmo, a smo jih zaradi njihovih okoljskih prednosti vseeno izvedli.
Miha Mermal: Če imamo vsako leto več akcijskih načrtov, to pomeni tudi večje število ljudi, ki sodelujejo pri izvajanju ekoindeksa. Če smo pred leti imeli 50, danes pa 100 akcijskih načrtov, to pomeni, da bo na njihovi realizaciji sodelovalo prav toliko več ljudi. S tem želimo pri vseh zaposlenih spodbuditi občutek vpletenosti v okoljske napore podjetja.
Franc Malis: Ekoindeks in njegovo izvajanje smo vključili tudi v sistem nagrajevanja zaposlenih. V ta namen smo oblikovali projekt Ideje z vizijo. Vanj vključujemo vse zaposlene in jih stimuliramo, da razmišljajo o novih poslovnih in okoljskih pobudah. Posameznik ali skupina ljudi lahko razvije idejo. Če projekt ustreza usmeritvam podjetja, dobi možnost, da ga tudi izpeljejo. Vsaka ideja, bodisi poslovno-finančna bodisi okoljska, pa mora upoštevati ekoindeks. Tako smo v zadnjih letih dobili veliko idej s strani zaposlenih, ki so bili zanje tudi finančno nagrajeni s stimulacijo in nagrado. Poleg tega, da naredijo nekaj za boljše poslovanje, so ljudje tudi nagrajeni in vedo, da se jim razmišljanje in podajanje pobud tudi izplača.
Ekoindeks ste segmentirali na tri dele. Kje ste videli največji izziv oz. na katera področja ste se najprej osredotočili? Lahko govorimo o nekem prednostnem angažmaju na določenem okoljskem področju ali o fokusu ekoindeksa?
Franc Malis: Naš cilj je trajnostni razvoj in rast naše blagovne znamke. V današnjem ekonomskem okolju, ki je izredno konkurenčno in ki z odprtimi tržišči vabi tuje vlagatelje z velikim finančnim zaledjem, moraš narediti neke vstopne bariere in svojim strankam sporočiti, da si drugačen ne le zaradi poslovnih praks, temveč tudi v svojem odnosu do širšega družbenega okolja. Naša želja je bila v družbi, pri naših potrošnikih in poslovnih partnerjih vzbuditi zavest, da ima BTC na okoljskem področju prednost pred drugimi in da ekoindeks predstavlja našo konkurenčno prednost. Družbena odgovornost je pomemben del našega poslovanja, saj del dodane vrednosti, ki jo ustvarimo, vračamo družbi.
Že ob samem začetku izvajanja ekoindeksa smo se osredotočili na vseh šest področij (vodo, energijo, odpadke, promet, varnost in družbeno odgovornost, op. p.). Vedeli smo, da moramo zmanjšati porabo vode, ker je voda strateška dobrina. Le 3 odstotke vse vode je v obliki, ki jo izkoriščamo ljudje, reke in jezera so čedalje bolj umazana itd. Tudi ni samo po sebi razumljivo, da je voda ne le okoljska, temveč tudi ekonomska dobrina. Ravnanje z vodo smo morali racionalizirati tudi zaradi vodnega mesta Atlantis, saj smo slišali veliko kritik, kako veliki porabniki vode smo. Sedaj smo pridobili dovoljenje za lastno vrtino, s čimer bomo začeli izkoriščati podtalnico in s tem zmanjšali porabo vode iz vodovodnega sistema. Lep primer je naša nova stavba, Kristalna palača. Za potrebe hlajenja in sanitarij smo namestili sistem za zajemanje deževnice, čeprav bi bil sistem z vodo iz vodovodnega omrežja neprimerljivo cenejši. To je rezultat konceptov, ki smo jih zastavili v ekoindeksu in ki zaposlene spodbuja k inovativnosti.
Dejstvo je, da je BTC močan obremenjevalec okolja. Ste malo mesto, ki mora biti okoljsko zelo dobro organizirano. Kje vidite, da bi morali narediti največ? Je to velika masa obiskovalcev, je to problem vode ali problem odpadkov?
Franc Malis: Na žalost je tako, da si na nobenem področju, ki sem jih naštel, ne moremo privoščiti, da se z njim ne bi močno in poglobljeno ukvarjali. Ne moremo popustiti glede varnosti, ne smemo imeti požara, ne sme biti požarnih vaj dvakrat letno … Varnost je primarna in te stvari enostavno moramo narediti. Na področju odpadkov ne delujemo samo zaradi zahtev zakonodaje, ki od podjetij zahteva 70 odstotkov ločeno zbranih odpadkov. Mi že sedaj dosegamo med 55 in 60 odstotki ločeno zbranih odpadkov. Količina povpraševanja oz. odkupa zbranih surovin pa je odvisna od cen in povpraševanja na svetovnih trgih. Več delamo na osveščanju naših partnerjev, saj smo naredili vse, kar je v naši moči. Veliko delamo z ekošolami, s katerimi sodelujemo v več umetniških natečajih, ki se jih otroci udeležujejo v velikih številkah, saj dobivamo tudi po 500 prijav. Nagradimo pa najboljše in tudi tiste, ki so samo sodelovali, saj se zavedamo, da je otroke potrebno motivirati in spodbujati k okoljskemu razmišljanju. Po njihovih reakcijah in veselju vidimo, da smo na pravi poti.
Veliko delamo na področju logistike. Zaradi naše okoljske usmeritve je naš glavni prevozniški podizvajalec, ki upravlja z več kot 100 tovornimi vozili, pristopil k procesu pridobivanja okoljskega certifikata. Vsi vozniki so opravili usposabljanje varčne vožnje, s čimer zmanjšujejo svoj okoljski odtis in porabo goriva. Poleg tega, da to tudi prevozniku prinaša konkurenčne prednosti, nam je najbolj všeč dejstvo, da je do tega prišlo zaradi usmeritve BTC. Izredno pomembna se nam zdi izbira naših dobaviteljev in njihov odnos do okolja. Še dodatno jih osveščamo in hkrati zahtevamo, da konstantno izboljšujejo svoj odnos do okolja. Seveda pa moramo voditi z zgledom in najprej počistiti pred lastnim pragom.
Ekoindeks izvajate že tri leta. S katerim dosežkom ste najbolj zadovoljni?
Miha Mermal: To izredno težko ocenimo, saj je lahko npr. za nekoga samoumevno, da v BTC pelje vlak, mi pa smo se s Slovenskimi železnicami pogajali več kot pol leta. Če upoštevamo pomen za družbo, je ta velik, prav tako je velik za BTC, saj imamo še en alternativni način prevoza v BTC. Sama izvedba akcije je bila zelo zahtevna in kompleksna. Torej, da smo v BTC pripeljali vlak, ima za nas velik pomen.
Veliko projektov izvajamo v fazah. Tako smo se lotili prenavljanja javne osvetljave z LED diodami. Če bi želeli vse žarnice zamenjati hkrati, bi zelo hitro izpraznili denarnico in ne bi bilo sredstev za druge projekte. Tako pa se večjih projektov lotevamo po korakih in s tem ne ogrožamo poslovanja družbe in drugih manjših okoljskih projektov.
V BTC je okoli 450 trgovin, sodelujete pa še z vrsto drugih partnerjev in dobaviteljev. Izvajanje ekoindeksa bo v prihodnje čedalje bolj odvisno tudi od tega, koliko boste uspeli okoljsko prebuditi vaše partnerje in 21 milijonov obiskovalcev, kolikor jih pride v enem letu. Ali ste že zastavili komunikacijsko strategijo za te deležnike, saj vam lahko njihovo sodelovanje še dodatno izboljša izvajanje ekoindeksa in zmanjša okoljski odtis BTC?
Miha Mermal: Največ komuniciramo preko našega portala www.eko-btc.si. Trenutno je na portalu tudi zavihek “eko praksa”, v katerem se predstavljajo dobre prakse najemnikov ali partnerjev BTC. V njem predstavljajo, katere aktivnosti izvajajo in na kakšen način. Zavedamo se, da je BTC središče naših okoljskih naporov, a vse bolj postajajo pomembni tudi drugi partnerji, ki sodelujejo z BTC ali so nevladne organizacije, aktivne na področju okolja. Ampak povezovanje vseh deležnikov je proces, ki traja in se ga ne da izvesti čez noč.
Kako se partnerji in najemniki vključujejo v izvajanje ekoindeksa. Ali BTC še vedno večino aktivnosti izvaja sam?
Franc Malis: Mi se vsaj enkrat ali večkrat na leto sestanemo z našimi najemniki in partnerji ali pa jih nagovorimo preko pisem in publikacij. V teh komunikacijah jih seznanjamo z novo zakonodajo in zahtevami, BTC pa vedno ponudi tudi pomoč pri uresničevanju teh zahtev. Sprejemamo seveda tudi predloge, kako bi določeno področje rešili. Veliko komuniciramo v neformalnih srečanjih z našimi najemniki ali dobavitelji.
Partnerje bomo morali ločiti vsaj na dva dela, do katerih bomo pristopali na različen način. Večja podjetja, predvsem podružnice multinacionalk, kot je npr. Microsoft, imajo svoje korporativne strategije, ki jih zelo težko prilagajajo. Vsem je naša pobuda všeč in jo podpirajo, ampak zelo težko prideš do njih, še težje pa je spreminjati njihove notranje politike in usmeritve. Manjši partnerji pa potrebujejo neke vrste spodbudo (npr. zakonodajno) in jasne razloge, zakaj je nekaj potrebno in dobro. Selekcijo med našimi najemniki težko delamo glede na to, kdo je bolj ali manj okoljsko osveščen, saj si to težko privoščimo, ker so to naši najemniki in partnerji, katerih želje je prav tako potrebno spoštovati. Pazimo pa na to, da ne delajo škode. Naj navedem primer: BTC spodbuja zdravo prehrano in okolju prijazno pridelavo. Na naši tržnici imamo zato tudi prostor, ki je namenjen izključno ekološko pridelani hrani. Razširili ga bomo, ko bo trg tako zahteval, ampak v BTC ne moremo prodajati samo ekološko pridelane hrane. Mi lahko le ponujamo možnosti in spodbujamo naše obiskovalce in partnerje, da jo izkoristijo.
Miha Mermal: Trenutno partnerjev in najemnikov še ne spodbujamo k dajanju predlogov, saj če smo realni, je 800 partnerjev izredno težko uskladiti. Na področju logistike to že izvajamo, saj se zaradi majhnega števila partnerjev to da. Na področju trgovine pa sodelujemo z veliko majhnih podjetij, veliko velikih podjetij in še z nekaj strateškimi partnerji, ki jih je precej težje uskladiti. Imamo pa vzpostavljen Odbor za reklamiranje, v katerem so predstavniki največjih podjetij in partnerjev, ki odloča o vsebini in meri oglaševanja. Odbor za reklamiranje vse bolj postaja forum za izmenjavo mnenj, predvsem tudi na področju okolja. Dobro je slišati najemnike, saj razmišljajo popolnoma drugače kot mi, a važno je, da izmenjamo mnenja in soustvarjamo skupaj naprej. Da bi delali s 100 najemniki naenkrat, je praktično nemogoče.
V BTC City je tudi vodni park Atlantis, eden največjih vodnih parkov v Sloveniji. Ogromne količine odpadne klorirane vode in visoka poraba energije za ogrevanje vode in prostorov povzročajo težave že manjšim bazenom, pri vodnih parkih pa se verjetno le še potencirajo. Kako zmanjšujete okoljski odtis Atlantisa?
Franc Malis: Ravno pri Atlantisu smo iskali največ novih tehnologij in smo bili zelo odprti za podjetja, ki razvijajo inovativne tehnologije, takšne, ki bi nam omogočile zmanjšati okoljski odtis (npr. ponoven zajem toplote). Zadovoljili smo seveda vse zakonodajne zahteve, a si vedno prizadevamo še za nekaj več, storiti še korak več, kot ga od nas zahteva zakonodaja. Tako smo veliko pozornosti namenili okolju prijaznemu ogrevanju, ki je hkrati tudi dolgoročno cenejše oz. ekonomsko bolj smotrno. Podobno smo skušali narediti na področju porabe vode, kjer odpadno vodo uporabljamo za splakovanje sanitarij. Ponoči bazene pokrivamo s folijo, da zmanjšamo uhajanje toplote. Problem se nam je pojavil pri komuniciranju glede teh ukrepov, saj si ljudje ob sporočanju, da porabljaš manj vode, to interpretirajo, kot da se kopajo v bolj umazani vodi, in dobimo kontra efekt, kot smo ga želeli. Tudi na področju čiščenja bazenskih površin smo se odločili za okolju prijaznejšo rešitev tj. za biološko razgradljiva čistila, ki pa so seveda dražja od navadnih. Čeprav izvajamo te ukrepe predvsem zaradi ekonomike in dolgoročnega prihranka sredstev, v začetni fazi ti ukrepi investicijo podražijo.
Pred kratkim ste medijem predstavili najnovejšo pridobitev BTC City – Kristalno palačo, ki je najvišja stavba v Sloveniji, visoka 89 metrov. Katere ukrepe ste izvedli, da bi zmanjšali njen okoljski odtis, še posebej na področju porabe energije in vode? Ste v zasnovo stavbe in njene okolice vključili katerega od elementov zelene gradnje?
Miha Mermal: Kristalna palača je nastala v sklopu javno-zasebnega partnerstva Šmartinka, ki je objavil mednarodni razpis, tako da smo arhitekturne rešitve dobili iz cele Evrope. Razpis je vključeval tudi ureditev širšega področja BTC, ki naj bi postalo bolj okolju prijazno, s peš potmi do centra mesta in tramvajem. Moram povedati, da smo že ob samem arhitekturnem razpisu zahtevali okolju prijazno rešitev, in na koncu tudi izmed osmih rešitev izbrali zasnovo, ki je imela najmanjši vpliv na okolje. Vse predloge smo razstavili na ljubljanskem Magistratu, kjer so lahko ljudje podali svoje predloge in mnenja.
Kristalno palačo smo že v osnovi želeli zasnovati kot energetsko učinkovito in okolju prijazno stavbo, zato smo nanjo namestili sončno elektrarno, naredili zeleno streho in vzpostavili sistem zbiranja deževnice, ki jo odvajamo v banko ledu. Banka ledu deluje tako, da zbiramo deževnico v posebnem zbiralniku, v katerem ponoči, ko je električna energija cenejša, delamo led, čez dan pa se led tali in ohlaja prostore v stavbi, banka ledu je torej nekakšna naravna klima. Vzpostavili smo tudi poseben sistem za nadzor gretja in hlajenja. Ogrevamo jo s pomočjo daljinskega ogrevanja iz Toplarne Ljubljana, ki se je izkazal za najbolj racionalen način ogrevanja tako ekonomsko kot okoljsko. Tudi na področju oken smo želeli takšna okna, ki hkrati dobro tesnijo, a še vedno dihajo in s tem ustvarjajo dobro mikroklimo ter omogočajo prijetno počutje v stavbi. Poskrbeli smo tudi za maksimalno naravno osvetlitev, s čimer prav tako izboljšujemo počutje in prihranimo energijo.