Inšpekcija odlagališč |
Zakaj Slovenija v desetih letih kljub jasnim predpisom ni zmogla doseči boljših rezultatov pri obdelavi odpadkov in nima dovolj objektov za predelavo in sortiranje? Doseči bi morali občutno zmanjšanje odloženih biorazgradljivih odpadkov in povečati ločeno zbiranje odpadkov. Takšni so okoljski cilji. Leta 2006 sprejeta Uredba o odlaganju odpadkov je natančno določila način in režim odlaganja – odlagati je dovoljeno samo obdelane odpadke. Nadzor na odlagališčih je pokazal, da upravljavci odlagališč tega ne delajo in so brez dovoljenj. Toda, kdo vse je odgovoren za sedanje razmere?

Po štirih letih opozarjanja je Inšpektorat za okolje in prostor RS začel ukrepati. Komunalnim podjetjem so bile izdane inšpekcijske odločbe, v katerih je bil določen nekajmesečni rok, da uredijo obdelavo odpadkov. Inšpektorat je komunalna podjetja kaznoval z denarnimi kaznimi.

Edino za odlagališče Špaja Dolina v občini Grosuplje so na Inšpektoratu RS za okolje in prostor povedali, da je od vseh ostalih odlagališč, katerim je bilo odrejeno odlaganje obdelanih odpadkov, izjema. Za to odlagališče je inšpekcija odredila prepoved obratovanja odlagališča že v letu 2008. Odlagališče ima namreč sedaj vloženo že drugo vlogo za izdajo IPPC dovoljenja, ker je bila prva vloga leta 2007 zavrnjena. Upravljavcu odlagališča je bil rok o prepovedi obratovanja dvakrat podaljšan, zadnjič do 15. 7. 2010. Pred tem datumom ni zaprosil za podaljšanje roka, zato mu je bil avgusta izdan sklep o dovolitvi izvršbe z naknadnim rokom do konca novembra in s predpisano denarno globo 10.000 evrov. Inšpektorat prisiljuje k prepovedi obratovanja z denarnimi kaznimi in ne s fizičnim zapiranjem. Po pridobitvi IPPC dovoljenja bo izpolnjena inšpekcijska zahteva o prepovedi odlaganja neobdelanih odpadkov. V skladu z dovoljenjem bodo morali v odlagališču zagotoviti odlaganje le obdelanih odpadkov.

Ravnanje s komunalnimi odpadki torej v Sloveniji ni ustrezno. Bojazen pred morebitnim zapiranjem odlagališč, ker upravljavci nimajo zagotovljenih pogojev za obdelavo odpadkov, je bila vzrok, da je o tej problematiki razpravljal tudi Odbor za okolje in prostor DZ. Na decembrski seji so sprejeli sklepe, ki naj od Ministrstva za okolje in prostor zahtevajo, da reši razmere, ki v občinah oziroma na nekaterih odlagališčih po Sloveniji že povzročajo zmedo. Ali bodo plačevali visoke kazni? Ali si bo Slovenija izborila pri evropskem komisarju za okolje prehodno obdobje? Ali bo spet zamižala in dovolila odlaganje neobdelanih odpadkov? V januarju naj bi MOP pripravil dokumente z novimi predlogi, o njih pa bo javna razprava. Zakaj se je Inšpektorat za okolje in prostor odločil za kazni, je pojasnila glavna inšpektorica.

Aleksandra Velkovrh, Inšpektorat RS za okolje in prostor:
Cilj in zaveza Slovenije v EU je, da se zmanjša količina obdelanih odpadkov. Zato je v letošnjem letu Inšpektorat RS za okolje in prostor IRSOP, Inšpekcija za okolje v okviru Ministrstva za okolje in prostor organizirala načrtovano akcijo na vseh odlagališčih komunalnih odpadkov v Sloveniji. S to akcijo inšpekcija ne zapira odlagališč komunalnih odpadkov in ne ukrepa, ker upravljavci odlagališč nimajo pridobljenih okoljevarstvenih dovoljenj.

Normativno urejanje odlaganje odpadkov je urejeno že dlje časa. V letu 2006 je bila sprejeta Uredba o odlaganju odpadkov, ki natančno predpisuje način in režim odlaganja. Odlagati je dovoljeno samo obdelane odpadke. Večletni nadzor na odlagališčih je pokazal, da upravljavci odlagališč tega ne izvajajo. Danes se na odlagališča odlagajo preostanki komunalnih odpadkov, ki pa niso samo to. Odlagajo se tudi gume, plastika, steklo, leseni, biorazgradljivi in biološki odpadki. Ker upravljavci odlagališč ne odlagajo obdelanih (sortiranih) odpadkov, so količine odloženih odpadkov zelo velike. V Ljubljani npr. 500 do 600 ton na dan.

Večini komunalnim podjetjem so bile izdane inšpekcijske odločbe, v katerih je bil določen nekajmesečni rok, da uredijo obdelavo odpadkov. Trditve, da je rok prekratek, niso utemeljene, saj upravljalci deponij poznajo predpis že 4 leta. Med tem časom so inšpektorji stalno opozarjali, da je potrebno odlagati samo obdelane odpadke. Zaradi neaktivnosti podjetij in občin je inšpekcija morala ukrepati, saj je med drugimi na ločevanje komunalnih odpadkov opozarjalo tudi Računsko sodišče RS.
Inšpektorji so torej letos poleti izdajali odločbe, s katerimi so upravljavcem odlagališč nalagali, da smejo odlagati samo obdelane odpadke. Podjetja, ki so vložila pritožbe na inšpekcijske službe, so v večini primerov že prejela odločitev II. stopnje. Ta je potrdila odločitve inšpektorjev. Kjer pritožbe ni bilo ali je bilo o njej že odločeno, so inšpektorji že izdali sklepe o dovolitvi izvršbe. V sklepih je določen še naknadni rok za izpolnitev nalog, ki so določene v izreku inšpekcijske odločbe. Če podjetja tega ne bodo izvedla, bo sledila izvršba z denarno prisilitvijo. Denarna kazen v tem primeru znaša 10.000 EUR in se jo lahko izreče večkrat.

IRSOP z nadzorom odlaganja odpadkov izvaja svoje naloge in poslanstvo, ki je nadzor nad spoštovanjem okoljskih predpisov. Nadzor nad našim delom poleg II.stopnje stalno izvajajo neodvisne inštitucije, kot sta Varuh človekovih pravic in Računsko sodišče RS. V preteklosti smo bili deležni očitkov, da smo neučinkoviti, vendar se ta slika očitno spreminja.

Cilj usklajenega inšpekcijskega ukrepanja torej ni bil zapiranje odlagališč, ampak zmanjšanje količin odloženih samo tistih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati ali drugače predelati.

Dr. Peter Gašperšič, državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor:
Na področju ravnanja s komunalnimi odpadki so vsa prizadevanja Ministrstva za okolje in prostor usmerjena v povečanje količin ločeno zbranih odpadkov z namenom, da bi dosegli zmanjšanje količin odloženih biorazgradljivih odpadkov in povečali količine odpadkov, oddanih v recikliranje. Za jasnost koncepta ravnanja (do leta 2020) bomo pripravili poseben Operativni program za ločeno zbiranje odpadkov ter spremembo Operativnega programa odstranjevanja odpadkov s ciljem, da se zmanjšujejo količine odloženih biorazgradljivih odpadkov. Ministrstvo bo določilo deleže ločeno zbranih odpadkov, ki jih bodo morali izvajalci javnih služb ravnanja z odpadki izpolniti, da bomo lahko dosegli nacionalne in EU cilje. Ministrstvo pripravlja še spremembo Uredbe o odlaganju odpadkov in novo Uredbo o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki bo nadomestila Odredbo o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami iz leta 2001.

Blaž Gregorič, Komunala Slovenska Bistrica:
Komunala Slovenska Bistrica d.o.o. in prav tako njena odgovorna oseba – direktor sta v zakonitem roku plačala kazen po odločbi okoljevarstvene inšpekcije zaradi odlaganja neobdelanih (nesortiranih) komunalnih odpadkov na odlagališče nenevarnih odpadkov Pragersko. Dejstva so nesporna, kršili smo veljavno zakonodajo o ravnanju z odpadki. Zato tudi kazen!
Če bi to veljalo samo za eno komunalo oziroma odlagališče, bi se s tem lahko absolutno strinjali, ker pa so bile kaznovane skoraj vse komunale v Sloveniji, je nekaj narobe s konceptom. In to na državni ravni. To isto Ministrstvo za okolje in prostor, ki nam pošilja svojo inšpekcijo, samo nima izdelanega koncepta ravnanja z odpadki na ravni celotne države. S tem inšpekcijskim kaznovanjem vseh komunal je samo sebe opralo krivde in svoje nesposobnosti.