Inštitut za okolje in prostor | Majdi Kosi |
Celjski Inštitut za okolje in prostor je ena redkih raziskovalnih inštitucij v savinjski statistični regiji. Zaradi tega ima na regionalni ravni pomembno vlogo pri razvoju območja, zlasti ko gre za izvajanje okoljskih projektov ter vzgoje kadrov. O delovanju inštituta in razvojnih projektih smo se pogovarjali z direktorico, doc. dr. Cvetko Ribarič Lasnik.

Kakšno je poslanstvo Inštituta za okolje in prostor
Strategija in vizija inštituta temeljita na izvajanju okoljskih projektov, ki rešujejo problematiko odpadkov in sanacijo industrijskega onesnaževanja. Naše poslanstvo je razvoj novih kadrov ter raziskovalno-razvojnih projektov za ministrstva, gospodarske družbe, občine. Povezujemo se tudi z nacionalnimi raziskovalnimi organizacijami ter domačimi univerzami, kjer doktorandi opravljajo doktorski študij. Uspešno sodelujemo tudi s tujimi univerzami. Dejavnost inštituta obsega celoten slovenski prostor, pri posameznih projektih pa se povezujemo tudi z drugimi državami. Naš koncept temelji na dveh stebrih – raziskovalno-razvojni dejavnosti in pedagoški dejavnosti. Gre torej za področji z največjo dodano vrednostjo.

Kakšen je portfelj vašega inštituta, kateri programi so v ospredju?
Projekti so splošnega družbenega pomena na področju varstva okolja in imajo predvsem uporabno vrednost, da jih lahko ministrstva in občine uporabljajo za načrtovanje in pripravo strategij razvoja. Razvijamo tudi nove produkte za gospodarske družbe, kot so Pinus TKI d. d., Hmezad exim d. d., Termoelektrarna Šoštanj d. o. o. in ostale. Izobraževalne aktivnosti, ki jih organiziramo, so okrogle mize, usposabljanja, simpoziji in konference. Tudi sami smo vključeni v izobraževalni proces na univerzah. Habilitirana sem kot docentka na Biotehnični fakulteti za področje biologije in fiziologije rastlin, hkrati predavam na Visoki šoli za varstvo okolja v Velenju, in sicer predmeta Vpliv industrije na okolje ter Monitoring okolja.

Katere projekte razvijate?
Trenutno poteka projekt z najdaljšo dobo – Projekt celovitega urejanja porečja Dravinje za trinajst občin, kjer naš inštitut koordinira občine, da so uspešne pri pripravi dokumentacije za kohezijske sklade, za financiranje na področju komunalne infrastrukture. Potekajo tudi raziskovalni projekti: projekt Razvoj novih substanc iz rastlin, projekt Zajemanje in skladiščenje CO2 iz Termoelektrarne Šoštanj, projekt Remediacija onesnaženih tal s težkimi kovinami z različnimi rastlinskimi vrstami, raziskovalni projekt Onesnaženost okolja in naravni viri kot omejitveni dejavnik razvoja v Sloveniji s primerom Celjske kotline. Hkrati smo v partnerstvu z okoljsko raziskovalnim zavodom dobili 4-letni projekt za t. i. »REUSE«, ki ga financira ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, in sicer gre za usposabljanje in zaposlovanje težje zaposljivih kadrov na našem področju.

Kako torej financirate vaše projekte?
Naši projekti so izključno financirani iz pridobitve poslov na trgu, zato moramo biti zelo aktivni, če želimo preživeti. Inštitut za okolje in prostor je tudi eden redkih v Savinjski regiji po statusu in načinu pridobivanja poslov mu je podoben edino TECOS. Regionalni projekti so vključeni v državni razvojni program in v večini sofinancirani iz sredstev EU.

Kakšni so vaši razvojni načrti za prihodnost?
Inštitut stalno zaposluje sedem sodelavcev, med katerimi so štirje mladi raziskovalci. Vsako leto povečujemo število zaposlenih in tudi realizacijo. Pri razvoju kadrov in generiranju razvoja želimo imeti pomembno vlogo tako v savinjski statistični regiji kot tudi v celotni Sloveniji