Sheme |
Mag. Robert Tomazin, ki prihaja iz Droge Kolinske, je prevzel vodstvo Slopaka prav v času, ko naj bi začela veljati nova okvirna Direktiva o odpadkih s petstopenjsko hierarhijo ravnanja in z močnim izzivom tudi za vse sheme v državi – kako naj postane Slovenija družba recikliranja. Novi direktor, v Drogi Kolinski je kot direktor vodil proizvodnjo, napoveduje spremembe v delovanju Slopaka in med drugim na vprašanje o višini embalažnine, za katero podjetja menijo, da je previsoka, postreže s podatkom, da je v Sloveniji močno pod povprečjem drugih evropskih držav. Vidi pa možnost za še učinkovitejše delo shem.

Kaj kaže poslovna bilanca Slopaka ob koncu leta in katere premike v sistemu ravnanja z odpadno embalažo v Sloveniji bi lahko izpostavili?
Poslovno leto 2010 ne bo zaključeno blesteče. Vse do danes je bila namreč družba po moji oceni premalo ambiciozna, saj je bila zadovoljna z obstoječo organizacijo, načinom trženja in distribucijskimi kanali. Količina ločeno zbrane odpadne embalaže, ki je komunalni odpadek, raste, kar nas veseli. To pa kliče po vzpostavitvi praktičnega sistema delitve odpadne embalaže med družbe za ravnanje z odpadno embalažo.

Glede na izkušnje komunalnih podjetij, ki so to že uredila, smo pripravili predlog prevzemanja po mesecih. Izdelali smo časovno razporeditev, v kateri bo družba Slopak od posameznih komunalnih podjetij prevzemala vso odpadno embalažo. Za preostale mesece pa pričakujemo, da bodo komunalna podjetja to uredila z ostalimi družbami za ravnanje z odpadno embalažo.

Ali je to že del novosti, s katerimi želite doseči večjo učinkovitost poslovanja? Ob prevzemu direktorske dolžnosti ste izpostavili ključne programske cilje Slopaka v prihodnjem letu. Kateri so?
Uresničevanje postavljenih ciljev je odvisno od koordinirane akcije vodstva vključno s prevetritvijo notranje organiziranosti, ki se bo izvedla v januarju 2011. V družbi moramo investirati v svojo osnovno infrastrukturo – ljudi, sisteme in postopke, če želimo doseči ambiciozne cilje. Pri tem morda lahko izpostavim ključne cilje, in sicer: dolgoročno stabilizacijo poslovanja, uveljavitev nove organizacijske strukture družbe, krepitev organizacijske klime, pridobitev standarda ISO 9001:2008, uvedbo celostnega informacijskega sistema družbe in izdelavo srednjeročnega načrta družbe za obdobje 2011–2016.

Če želimo prerasti svojo trenutno (ne)uspešnost, ni dovolj vztrajati pri standardnih postopkih. Ideje in učenje o izboljševanju procesov in poslovanja s poslovnimi partnerji morajo priti do zaposlenih, ki so procesom najbližje.

Slopak je sovzpostavljal sheme ločenega zbiranja odpadkov v Sloveniji. Poleg odpadne embalaže se je odločil še za OEEO, za izrabljene gume in odpadna zdravila oziroma ostanke fitofarmacevtskih sredstev. Kje vidite največje priložnosti in kje ste uspeli vzpostaviti najučinkovitejši sistem?
Družba SLOPAK, d. o. o., je kot prva v Sloveniji vzpostavila sistem za ravnanje z odpadno embalažo, ki je najbolj obsežen. Med novostmi je sistem za ravnanje z odpadnimi gumami, v katerem smo preizkusili kot prvi v Sloveniji on-line sistem. Med našimi programi je še ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo, odpadnimi fitofarmacevtskimi sredstvi, ki vsebujejo nevarne snovi, in odpadnimi zdravili. Pri vzpostavljanju vsakega izmed sistemov je Slopak upošteval najboljše prakse – se pa ves čas trudimo tudi izboljševati že delujoče sisteme.

Cilj družbe je, da bi bil vsak od sistemov uporabniku čim bolj prijazen, masni tok sledljiv od vira do predelave in stroškovno učinkovit. Področje pa je natančno opredeljeno tudi s predpisi, kar v marsičem določa obveznosti zavezancev in s tem našega dela. Med predpisi na tem področju, ki med drugim uveljavljajo tudi odgovornost proizvajalcev, je najsodobnejši ta, ki ureja zbiranje in predelavo izrabljenih gum. Kot vsepovsod pa se najbolj zatika pri implementaciji teoretičnih rešitev v prakso, saj se na terenu pokažejo anomalije, ki jih pri kabinetnem delu ni mogoče v celoti predvideti.

Ključno priložnost v naslednjih letih vidim v višji stopnji sodelovanja in medsebojnega zaupanja pravnih subjektov v panogi, morda tudi pri vpeljavi skupnih tehnoloških in prodajnih rešitev.

Z novo petstopenjsko hierarhijo ravnanja z odpadki je še bolj kot doslej osrednja naloga vseh igralcev na trgu reciklaža. Kako je Slopak uspešen pri posameznih frakcijah in kaj bi morala storiti okoljska politika, da spodbudi predelavo in reciklažo?
Slopak kot član organizacije PRO EUROPE zelo pozorno spremlja vse novosti EU in želi pozitivno prakso primerljivih družb prenesti v slovenski prostor. Poleg lastnega znanja in razvoja je družba pripravljena na nove izzive, kar vključuje tudi petstopenjsko hierarhijo ravnanja z odpadki, vpeto v sisteme, ki jih upravlja družba Slopak. Pri izpolnjevanju ciljev predelave in reciklaže je družba Slopak vse od začetka pri vseh materialih na »varni strani«. Družba Slopak bo tudi v naslednjih letih zagotovila, da bodo cilji na samo doseženi, ampak tudi preseženi.

Slovenija ima dobro zakonodajno osnovo, ki jo moramo vsi akterji spoštovati, pri tem pa prevzemati aktivno vlogo. Konec koncev si želimo postati konstruktiven in zanesljiv partner v vseh pogledih. Ocenjujemo tudi, da je potrebno organom, kot sta IRSOP in ARSO, zagotoviti več pristojnosti in jim s tem omogočiti hitrejše ukrepanje. Prvi korak v to smer je bil storjen s spremembo predpisa o okoljski dajatvi, posodobitve pa je potrebna tudi Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo.

Nova Direktiva izpostavlja nove okoljske cilje. Eno bistvenih vprašanj je, kako lahko Slovenija zmanjša količino odpadkov?
Povprečen Slovenec je vedno bolj potrošniško naravnan, zato v tem trenutku vidim predvsem dva vidika – osveščanje potrošnika in inovativne razvojne rešitve na področju embalaže. Zmanjšanje količine odpadkov je primarno stvar sprememb navad. Slovenija je v tem delu vpeta v srednjeevropski prostor, ki vlaga precejšnje napore v zmanjševanje količine odpadkov. Za razliko od konkurenčnih družb družba Slopak veliko sredstev nameni za projekte ekološkega ozaveščanja prebivalstva. Pri tem se trudimo zajeti vse generacije, poseben poudarek pa namenimo delu z najmlajšo generacijo.

Zavezanci družb se pritožujejo zaradi višine embalažnine. Kakšna bo politika Slopaka in kaj kažejo primerjave z višino embalažnine v drugih državah EU?
Zavedamo se, da je embalažnina strošek, ki ni nepomemben v teh težkih gospodarskih razmerah. Z veliko vloženega truda smo zadržali stroške na nivoju preteklega leta, ob tem da se delež zajema in potrebnega zagotavljanja predelave povečuje iz leta v leto. Po primerjavi cenikov z državami srednje Evrope je razvidno, da je embalažnina med najnižjimi. Kot primer lahko navedemo znesek embalažnine za plastiko, ki v Avstriji znaša 760 €/t, v Italiji 195 €/t, na Češkem 216 €/t, medtem ko je pri nas 112 €/t. Povprečna embalažnina v Avstriji bov letu 2011 pri podjetju ARA znašala 148 €/t, medtem ko bo pri nas okoli 60 €/t. Podatki so več kot samo zgovorni.

Ali se bo pri uporabi znaka zelena pika kaj spremenilo glede na podatek o zamenjavi lastnikov?
Razmere v Nemčiji oziroma DSD-ju pozorno spremljamo in po do sedaj znanih podatkih se ne pričakuje sprememb v poslovanju oziroma pri podeljevanju licenčnih pravic. Družba Slopak ima preko podjetja PRO EUROPE pravico do podeljevanja znaka zelena pika drugim pravnim osebam na področju Republike Slovenije.