| Farsa o rušenju sončnih elektrarn |
| Bojan Stojanović| |
| Prvo vprašanje je, kdo je odgovoren, da so v Sloveniji sončne elektrarne zanetile večtedensko silovito, a svojeglavo interpretacijo zakonskih določil, ki so bila v resnici dokaj jasna. Kot da so jih gradbeni inšpektorji odkrili šele zdaj in kot da je dilema, katera solarna elektrarna potrebuje gradbeno dovoljenje in katera ne, od danes. Kot da nihče ne ve za desetletje razvoja solarne energije v Sloveniji in za, denimo, Bisol, domače visokotehnološko podjetje, ki proizvaja solarne celice oz. module. In ne nazadnje, kot da predstavniki države, na primer, niso svetili pri slovesnosti ob dokončani solarni elektrarni na strehi Celjskega sejma. Kaj danes porečeta nekdanja ministra Janez Podobnik in Matej Lahovnik? Kot kaže, nič. In končno, kot da Inšpektorat RS za okolje in prostor ni nedvoumno povedal, da so Ministrstvo za gospodarstvo že dalj časa opozarjali, naj za fotovoltaične elektrarne sprejme področni predpis, s čimer bo zadeva urejena. Kdo se spreneveda? | |
Torej je solarna elektrarna objekt ali naprava. In kaj se šteje za poseg v konstrukcijo objekta? Ali za solarne elektrarne velja Zakon o graditvi objektov ali Energetski zakon? »Bi bilo to res tako težko uskladiti med Ministrstvom za okolje in prostor ter Ministrstvom za gospodarstvo?« smo povprašali Ministrstvo za okolje in prostor in Inšpektorat RS za okolje in prostor, Ministrstvo za gospodarstvo, Združenje fotovoltaične industrije Slovenije, Elektro Celje, Upravno enoto Celje in družbo Celjski sejem, ki je med prvimi dobila odločbo, da mora solarne elektrarne s svojih streh odstraniti.
Podčrtani stavki v izjavah so delo avtorja.
Ministrstvo za okolje in prostor, Služba za odnose z javnostmi:
Trditev, da Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju MOP) od maja letos zahteva gradbena dovoljenja za postavitev sončnih elektrarn, ki so postavljene na obstoječe objekte, ni točna. Ta zakonodaja je veljala pred majem 2010 in velja še danes. Poudarjamo, da predpisi s področja graditve objektov v določenih primerih in ob upoštevanju navedenih pogojev omogočajo namestitev sončnega zbiralnika ali sončnih celic brez gradbenega dovoljenja. V drugih primerih pa je gradbeno dovoljenje potrebno. Gradnja fotonapetostne elektrarne po določbah Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) pomeni gradnjo objekta, za gradnjo objektov je treba pridobiti gradbeno dovoljenje. Če se fotonapetostna elektrarna gradi na obstoječem, starejšem objektu, to skoraj praviloma pomeni dodatno še rekonstrukcijo starega objekta, ob tem se v mnogih primerih tudi spremeni zunanji videz objekta. Zakon o graditvi objektov določa, da je za rekonstrukcijo objekta potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja. Prav tako je potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja v primerih, ko se z deli spremeni zunanji videz objekta. Ko so izpolnjeni navedeni pogoji, investitor pa bi moral imeti gradbeno dovoljenje, a tega ni pridobil, gradbeni inšpektorji izrečejo ukrep zaradi nelegalne gradnje.
Inšpektorat RS za okolje in prostor, Služba za odnose z javnostjo:
Vsekakor obstaja možnost, da Ministrstvo za gospodarstvo sprejme predpis, s katerim določena vprašanja glede postavljanja sončnih elektrarn uredi drugače, kot za vse objekte določa ZGO-1. O tem Ministrstvo za gospodarstvo že dalj časa opozarjamo, tako so urejena določena vprašanja gradnje cest, železnic, telekomunikacij in še nekaterih vrst objektov. Ker za postavljanje fotovoltaičnih elektrarn takega področnega predpisa ni, določa pogoje za gradnjo ZGO-1. V postopkih gradbenih inšpektorjev je ugotovljeno, da večina investitorjev pred začetkom gradnje fotovoltaične elektrarne pridobi gradbeno dovoljenje. Upravne enote v RS so do zdaj izdale okoli 80 gradbenih dovoljenj za gradnjo fotovoltaičnih elektrarn. V postopkih gradbene inšpekcije je do zdaj izdanih šest odločb zaradi gradnje fotovoltaične elektrarne pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja. Upravna enota Celje investitorju ni izdala mnenja, da za gradnjo fotovoltaične elektrarne na objektih Celjskega sejma ne potrebuje gradbenega dovoljenja.
Ministrstvo za gospodarstvo, mag. Janez Kopač, Direktorat za energijo:
Ministrstvo za gospodarstvo je za rešitev zapleta z gradbenimi dovoljenji za sončne elektrarne predlagalo Ministrstvu za okolje in prostor predlog spremembe Uredbe o energetski infrastrukturi. Predlog med drugim vsebuje naslednje rešitve: pristojnost za nadzor nad gradnjo preide od gradbenih na energetske inšpektorje; za sončne elektrarne na objektih ni več potrebno gradbeno dovoljenje; gradnja brez gradbenega dovoljenja ne izključuje predhodnega soglasja v primeru gradnje na zavarovanem območju (kulturnovarstveno, naravovarstveno soglasje ipd.); pred priključitvijo tovrstnih naprav v omrežje bo sistemskemu operaterju distribucijskega omrežja treba priložiti izjavo projektanta o statični presoji in ustrezni strelovodni zaščiti.
Vlada Republike Slovenije je na svoji 90. redni seji 8. 7. 2010 sprejela Nacionalni akcijski načrt za obnovljivo energijo. V načrtu predvideva eksponenten razmah proizvodnje električne energije prek tehnologije fotovoltaičnih panelov. V letu 2010 predvideva proizvodnjo 12 GWh električne energije. Cilj minimalne proizvodnje električne energije prek fotovoltaičnih panelov v letu 2020 je ocenjen na 139 GWh, kar pomeni povečanje proizvodnih kapacitet (fotovoltaika) z 12 MW moči na 139 MW moči do leta 2020. Faktor povečanja je torej več kot 11-krat. Da bi dosegli ta cilj, smo predvideli nadaljevanje spodbujevalne sheme za odkup električne energije, proizvedene prek fotovoltaičnih panelov, po zagotovljenih cenah tudi v bodoče. Politika tovrstnih spodbud daje prednost sončnim elektrarnam na strehah objektov in samostoječim elektrarnam na degradiranih površinah. Poleg ohranjanja obstoječe sheme finančnih spodbud Nacionalni akcijski načrt za obnovljivo energijo predvideva tudi dva ukrepa za poenotenje in transparentnejše pridobivanje potrebnih oziroma zahtevanih dovoljenj pri postavitvi OVE-elektrarn, ki se bosta osredotočila na izobraževanje oseb, ki vodijo postopke za izdajo gradbenih in uporabnih dovoljenj za objekte OVE, in na izboljšave samega administrativnega postopka ter jasne definicije investicijsko vzdrževalnih del, ki bodo pospešile nameščanje naprav za decentralizirano proizvodnjo električne energije, ogrevanje ali hlajenje iz obnovljivih virov v že obstoječe objekte oziroma na nje.
Združenje fotovoltaične industrije Slovenije, dr. Uroš Merc:
Po prepričanju stroke in definiciji investicijskih vzdrževalnih del nameščanje fotonapetostnih modulov na strehi nedvomno spada med investicijska vzdrževalna dela. O tem govori tudi 22. člen Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost, kjer jasno piše, da je namestitev sončnih celic investicijsko vzdrževalno delo. Sončna elektrarna nikakor ni objekt, za gradnjo katerega je treba pridobivati gradbeno dovoljenje, ker je naprava. Če za investicijsko vzdrževalno delo velja postavitev dizelskega agregata na strehi objekta, ni nobenega razloga, da bi za sončno elektrarno moralo biti drugače. Nesprejemljiva je tudi zahteva, da morajo vse sončne elektrarne, ki niso namenjene lastni rabi, pridobiti gradbeno dovoljenje. Tehnična razlika med lastno rabo in prodajo v omrežje je samo v tem, kje elektrarno priključimo: pred električnim števcem ali za njim.
Združenje slovenske fotovoltaične industrije (ZSFI) od vsega začetka gradnje sončnih elektrarn opozarja, da gradbeno dovoljenje ni potrebno, dodatno potrditev pa je dobilo s pridobitvijo pravnega mnenja. Kljub pozivu vladi in pristojnim ministrstvom, naj se razmere čim prej uredijo, saj gre za eno redkih gospodarskih področij, ki trenutno dosega rast in ustvarja nova delovna mesta, se razmere še zaostrujejo. Nekatera elektrodistribucijska podjetja so celo začela odklanjati priključitev novopostavljenih sončnih elektrarn na omrežje, ker naj bi SODO dobil taka navodila od Ministrstva za okolje in prostor (MOP). Dokončane sončne elektrarne se tako trenutno uporabljajo le za okras streh, namesto da bi proizvajale zeleno električno energijo. Pri protipravnem onemogočanju postavitev sončnih elektrarn se dela neizmerna škoda slovenskemu gospodarstvu, ki je prek več milijonov evrov vrednih naložb – po mnenju MOP-a v črne gradnje – zelo izpostavljeno in dodatno ogroža številna delovna mesta v tej visokotehnološki panogi.
Žal pa se MOP še najprej ne meni za naše pobude za razgovor o tej temi in za rešitev nastalega zapleta v sporočilo za javnost pa celo napiše, da trditev, da so letos spremenili svoje stališče, ni točna. Kako lahko potem upravičijo dejstvo, do so elektrodistributerji do pred kratkim nemoteno priklapljali sončne elektrarne brez gradbenega dovoljenja, zdaj pa jih več ne smejo? Če so dve leti kršili zakonodajo, jih je treba kaznovati po 185. členu ZGO-1, saj so dve leti omogočali priključitev nedovoljene gradnje na objekt gospodarske javne infrastrukture oziroma izdajali dovoljenja in soglasja za tako priključitev. Če pa kršijo zakonodajo zdaj, so v skladu z 79. členom Energetskega zakona odškodninsko odgovorni za škodo, ki jo povzročajo uporabnikom omrežja, ker jim ne omogočijo priklopa.
Celjski sejem, Nataša Vodušek Fras:
V družbi Celjski sejem smo v začetku septembra prejeli odločbo gradbenega inšpektorja, ki se nanaša na našo strešno sončno elektrarno. Odločba nas je neprijetno presenetila in glede na to, da gre za veliko in pomembno investicijo, ki jo prek Ekosklada financira tudi država, smo se takoj posvetovali s pravnimi strokovnjaki. Na odločitev gradbena inšpektorja se bomo pritožili, saj smo prepričani, da za odločbo ni prave pravne podlage, poleg tega pa vsebuje kup inšpektorjevih navedb, ki ne ustrezajo dejanskemu stanju. Skrbi nas, ker pritožba na odločbo ne zadrži njene izvršitve.
Upravna enota Celje, Damjan Vrečko:
Sončne elektrarne spadajo po klasifikaciji objektov med gradbenoinženirske objekte, in sicer med kompleksne industrijske objekte – energetske objekte – in je za njihovo gradnjo treba pridobiti gradbeno dovoljenje skladno z določili ZGO-1. Glede na način postavitve sončne elektrarne lahko gre za rekonstrukcijo ali novogradnjo. Namestitev sončnih celic na obstoječ objekt pa lahko spada tudi med investicijskovzdrževalna dela, za katera ni potrebno gradbeno dovoljenje. Po ZGO 1 je vzdrževanje objekta izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, obsega pa redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist.
Navedba, da je Upravna enota Celje dala mnenje, da gradbeno dovoljenje za solarno elektrarno ni potrebno, ni točna. Upravna enota Celje je strankam večkrat odgovorila na postavljena vprašanja glede gradnje sončnih elektrarn, vendar nikoli v nasprotju z veljavno zakonodajo, zato menimo, da si je katera od strank kakšen odgovor narobe tolmačila oziroma ga narobe razumela.
Elektro Celje, Andreja Bezjak:
Distribucijsko elektroenergetsko omrežje na podlagi dodeljene koncesije upravlja sistemski operater distribucijskega omrežja SODO. Ta je pogodbeno prenesel izvajanje storitev, med katere s tudi priključevanje solarnih elektrarn, na distribucijska podjetja, torej tudi na Elektro Celje.
Glede na stališče elektroenergetskega inšpektorja, da je za vse tovrstne objekte potrebno gradbeno dovoljenje in da se vsi objekti, ki so priklopljeni in nimajo gradbenega dovoljenja, odklopijo, smo se za smernice obrnili na pristojne intitucije: SODO in Ministrstvo za okolje in prostor. Njihovo stališče je, da mora biti izvajalcu nalog sistemskega operaterja distribucijskega omrežja pred priključitvijo dostavljeno dokončno gradbeno dovoljenje.
Elektro Celje se je tako znašlo v nezavidljivem položaju vmesnega člena med investitorji in zakonodajalci. Glede na to, da zakonodajo in pravilnike, bomo do morebitnih sprememb v Elektru Celje ravnali skladno s temi smernicami, zato nikakor ne moremo popustiti pritiskom investitorjev, ki v zadnjem času grozijo tudi s tožbami.
Dodali pa bi še, da je Elektro Celje oz. njegovo hčerinsko podjetje MHE Elpro do daj zgradilo in na omrežje priključilo tri lastne solarne elektrarne. Vse so zgrajene skladno z zakonskimi določili in vsemi potrebnimi dovoljenji, tudi gradbenim dovoljenjem. Prav tako je pred vsako vključitvijo objekta v elektroenergetsko omrežje opravil pregled tudi elektroenergetski inšpektor, ki je dovolil priklop.
MHE Elpro, Valentin Mirnik
Prvi objekt, na katerem je MHE Elpro (sicer hčerinska družba Elektra Celje) zgradil solarno elektrarno je bil protokolarni objekt Brdo. Glede na to, da je to objekt s posebnim namenom, je bila solarna elektrarna zgrajena z vsemi potrebnimi dovoljenji, torej je bilo pridobljeno tudi gradbeno dovoljenje. Z enako odločitvijo je družba izvedla tudi gradnjo dveh solarnih elektrarn.
x x x
In kaj reči na nekajtedensko skorajda tipično slovensko politično farso? Kajti pozorno branje izjav v resnici sploh ne potrebuje komentarja. Že izjava mag. Janeza Kopača je zdaj, a zakaj šele zdaj, napovedala novo vladno uredbo, ki naj ne bi več dovoljevala različnih interpretacij, kdaj investitor za sončno elektrarno potrebuje gradbeno dovoljenje in kdaj ne. Tudi že vnaprej je bilo jasno, da si glavna republiška inšpektorica za okolje ne bo privoščila evropskega škandala in ne bo prišlo do rušenja sončnih elektrarn. Šele potem bi se namreč zelo vroča juha težko ohladila. Morda pa bi bilo eno rušenje celo koristno – tedaj bi se končno nekdo moral v Sloveniji ali v vladnih kabinetih vprašati, kdo je farso zakuhal in zakaj se ni nemudoma rešila. Kdo bo dobil lekcijo iz politične kulture, profesionalne in politične (ne)odgovornosti? Kdo je torej odgovoren za birokratsko gluhost?
Kaj se bo zgodilo šele daj, če bo država res zmanjšala subvencijo za sončno energijo, ker, kot je dejal vladni predstavnik, investitorji previsoke dobičke? Morda bo ta tema, ki je hkrati razvojno vprašanje fotovoltaike v Sloveniji, prej združila vse partnerje, ki jim ni vseeno, kakšna bo odločitev.
