Nepovratne finančne spodbude Eko sklada | Jože Volfand |
Eko skladu je bilo v teh mesecih še posebej vroče. Zaradi sonca? Tudi, toda delovno vročico je dvignil interes za nepovratne finančne spodbude. Prosilci so seveda neučakani, saj višina spodbude doseže 25 odstotkov upravičenih stroškov za naložbe, ki so okolju prijazne. Ne gre le za ukrepe za zmanjševanje rabe energije in za obnovljive vire energije. Letos je v javnih pozivih za nepovratne finančne spodbude več novosti in tudi znesek, 18 milijonov evrov, ni majhen. O tem, kaj pomenijo spodbude za okolje in za vlagatelje, je odgovarjal na vprašanja Franc Beravs, direktor Eko sklada RS.

Letos bo Eko sklad lahko podelil za 18 milijonov evrov nepovratnih finančnih spodbud za učinkovitejšo rabo energije. Denar je omogočila uredba o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih, in sicer na osnovi energetskega zakona. Koliko sredstev naj bi se zbralo v treh letih, od leta 2010 do leta 2012, saj od 1. februarja vsi uporabniki plačujemo prispevek za učinkovito rabo energije?
Ob sprejemu uredbe je bila izdelana ocena zbranih sredstev v skupni višini preko 98 milijonov EUR za obdobje 2010 do 2012 na osnovi energetske bilance za leto 2008, objavljene pri Statističnemu uradu RS. V tem letu je bila visoka gospodarska rast in temu sorazmerna energetska poraba. Gospodarska kriza, ki še ne pojenja, je vplivala na zmanjševanje rabe energije. Tako smo za leto 2010 ocenili, da bodo prilivi nižji za več kot 10 odstotkov. Za leti 2011 in 2012 bo na višino prilivov močno vplivala cenovna politika predvsem pogonskih goriv, saj je zaradi ugodnih cen zelo veliko porabo dizelskega goriva v letu 2008 ustvarjal tovorni tranzit preko Slovenije. Poleg tega bo na obseg sredstev, s katerimi bo naslednji dve leti razpolagal Eko sklad, vplivala tudi odločitev velikih zavezancev, v kakšnem obsegu bodo pripravili programe za doseganje prihrankov pri svojih končnih porabnikih. Zato bo možno oceno izdelati šele v zadnji četrtini tega leta, ko bodo veliki zavezanci poslali programe v potrditev.

Zakaj se je Eko sklad odločil za tri javne pozive?
Dva razloga sta. Višina sredstev za posamezni javni poziv in čas veljavnosti poziva. Javni poziv 3SUB-OB10 je namenjen občanom, že vključenim v izvajanje katerega od štirih ukrepov, ki so bili predmet spodbujanja v letu 2009. Gre za čas od zaključka lanskoletnega javnega razpisa 9. oktobra 2009 do objave letošnjih javnih pozivov, torej do 21. 5. 2010. Po tem pozivu se nepovratna sredstva dodeljujejo za nakup in vgradnjo solarnih ogrevalnih sistemov, kotlov na lesno biomaso ter toplotno izolacijo fasad in zamenjavo zunanjega stavbnega pohištva pri obnovi obstoječih stanovanjskih stavb. Pogoji in kriteriji za pridobitev nepovratne finančne spodbude ter višina nepovratnih finančnih spodbud za posamezne ukrepe ostajajo enaki, kot so bili lani. Za te ukrepe je razpisanih 2,5 milijona EUR sredstev, trajanje tega javnega poziva pa je omejeno do 31. julija 2010.

In osrednji javni poziv?
Osrednji javni poziv za nepovratne finančne spodbude 4SUB-OB10 je namenjen občanom, ki bodo v ali na stanovanjskih stavbah izvajali enega ali več od desetih ukrepov, ki jih bom navedel. Občani morajo pred izvedbo vložiti ustrezno vlogo za pridobitev nepovratne finančne spodbude. Spodbude so namenjene naslednjim ukrepom: vgradnji solarnega ogrevalnega sistema za pripravo sanitarne tople vode in/ali centralno ogrevanje, vgradnji toplotne črpalke za pripravo sanitarne tople vode in/ali centralno ogrevanje, vgradnji kurilne naprave za centralno ogrevanje na lesno biomaso, vgradnji sistema centralnega ogrevanja pri obnovi stanovanjske stavbe v primeru priključitve na daljinsko ogrevanje na obnovljiv vir energije, zamenjavi zunanjega stavbnega pohištva, toplotni izolaciji fasade pri obnovi eno- ali dvostanovanjske stavbe, toplotni izolaciji strehe oziroma podstrešja pri obnovi eno- ali dvostanovanjske stavbe, vgradnji sistema prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka, gradnji ali nakupu nizkoenergijske in pasivne stanovanjske stavbe, nakupu stanovanjske enote v večstanovanjski stavbi, zgrajeni ali prenovljeni v pasivnem energijskem razredu.
Za te ukrepe je razpisanih 13,72 milijonov EUR sredstev, javni poziv pa bo odprt do objave zaključka javnega poziva oziroma do konca leta 2010.

Tretji poziv pa je namenjen večstanovanjskim objektom?
Poseben javni poziv 5SUB-OB10 je pripravljen za občane, ki bodo izvajali naložbe v rabo obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost večstanovanjskih stavb. Sredstva so razpisana za izvedbo enega ali več ukrepov, in sicer za: toplotno izolacijo fasade, toplotno izolacijo strehe oziroma podstrešja, zamenjavo zunanjega stavbnega pohištva v skupnih prostorih, vgradnjo kurilne naprave za centralno ogrevanje na lesno biomaso, vgradnjo termostatskih ventilov in hidravlično uravnoteženje ogrevalnih sistemov in vgradnjo sistema delitve stroškov za toploto. Za te ukrepe je razpisanih 1,78 milijonov EUR sredstev, javni poziv pa bo odprt do objave zaključka javnega poziva oziroma do konca leta 2010.

To ni malo denarja. Kakšno je zanimanje za nepovratne subvencije v primerjavi s preteklimi leti? Katere najzahtevnejše pogoje mora izpolniti interesent in kakšne težave ima komisija, ko se odloča o subvencijah?
V manj kot dveh mesecih smo na sklad prejeli že okoli 8400 vlog, kar je skoraj toliko, kot smo jih prejeli na javni razpis v preteklih dveh letih. To kaže na zelo velik interes občanov za izvedbo ukrepov glede zmanjševanja rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije. Vlagatelji morajo pred oddajo vloge skrbno preveriti pogoje, ki so določeni v razpisih. S tem mislim na tehnične parametre, kot npr. toplotno prehodnost oken, debelino in kvaliteto izolacije, kakovost toplotnih črpalk, izkoristke kotlov in podobno, zahtevati ustrezne ponudbe in podati tiste nujne podatke, ki dokazujejo legalnost in lastništvo objekta, na ali v katerem se bo ukrep izvedel. Edina težava pri obdelavi vlog je v tem, da kljub povečanemu številu zaposlenih sproti vsega ne moremo obdelovati. Tako bo kar veliko prosilcev odločitve o njihovi vlogi prejelo šele čez nekaj mesecev.

Katere so najpogostejše napake v prijavah prosilcev oziroma interesentov?
Na skladu vloge obdelujemo po splošnem upravnem postopku. To pomeni, da moramo ugotavljati popolnost vloge in prosilce pozivati na dopolnitev vloge. Največ pomanjkljivosti opažamo pri ponudbah za storitve ali opremo, ki so predmet ukrepa, za katerega želi pridobiti nepovratno finančno spodbudo. Ponudbe niso priložene v originalu, oprema in storitve so nenatančno specificirane, ni ustrezne veljavnosti ponudbe. Poleg tega so vloge pomanjkljive glede podatkov o legalnosti in lastništvu objektov.

Eko sklad zelo poudarja učinkovito rabo energije. Katerim ukrepom dajete prednost oziroma katere naložbe največkrat podprete? Kdo zagotavlja nadzor nad uspešnostjo naložb?
Pri vseh ukrepih je višina spodbude določena v višini največ 25 odstotkov upravičenih stroškov naložbe, pri tem pa je vrednostno omejena po višini sredstev na enoto ukrepa in obsega ukrepa. Npr. za toplotno izolacijo fasade je spodbuda določena v višini 25 odstotkov priznanih stroškov, vendar ne več kot 12 evrov na kvadratni meter fasade za največ 200 kvadratnih metrov fasade. Iz teh vrednostnih omejitev je iz javnih pozivov lahko razbrati, da je večji poudarek dan npr. vgradnji lesenih oken pred plastičnimi ali aluminijastimi ter gradnji pasivnih hiš iz naravnih materialov. Brez nadzora ne gre. Osnovni nadzor opravljamo s preverjanji originalnih listin, ki morajo biti priložene pri zahtevku za izplačilo spodbude, opravljamo pa tudi vzorčne preglede na terenu.

Letošnji javni pozivi so prinesli nekaj novosti. Katere? Zakaj so bile dileme, ali podeliti nepovratne subvencije tudi za toplotne črpalke? Ali ste s tem želeli spodbuditi predvsem investitorje?
Bistvena novost letošnjega osrednjega javnega poziva je vključitev toplotnih črpalk, sistemov prezračevanja z vračanjem odpadne toplote in nakup stanovanjskih enot v večstanovanjskih pasivnih objektih. Glede toplotnih črpalk je bilo pred objavo javnega poziva usklajevanje in posvetovanje na to temo najbolj intenzivno. Pri toplotnih črpalkah se je pojavljalo mnogo dilem o smiselnosti spodbujanja, predvsem glede črpalk zrak/voda. Vgradnja takšnih črpalk je s stroškovnega vidika za uporabnika sicer ekonomsko učinkovit ukrep, toda glede rabe energije zaradi specifične proizvodnje električne energije v Slovenije ne prinašajo velikega učinka zmanjšanja primarne rabe energije in s tem posledično emisij toplogrednih plinov. Odločitev je padla v prid tudi teh, so pa postavljeni precej strogi tehnični parametri in njihovo dokazovanje.

Kakšno je razmerje med prosilci: ali prednjačijo prosilci iz večstanovanjskih stavb ali lastniki individualnih stanovanjskih enot?
Zaenkrat prevladujejo prosilci za ukrepe v individualnih stanovanjskih stavbah, saj je njihova odločitev o izvedbi ukrepa avtonomna, v večstanovanjskih stavbah pa je, razen pri zamenjavi oken, odločitev za izvedbo ukrepa odvisna od soglasja večine etažnih lastnikov, kar zahteva določen čas, zato večje število vlog na tem področju še pričakujemo.

Zakaj se je Eko sklad odločil, da je možno pridobiti subvencijo tudi za nakup stanovanjske enote v večstanovanjski pasivni stavbi?
Do sedaj so bili tisti, ki nimajo interesa graditi ali kupiti nizkoenergijske ali pasivne individualne hiše, ampak si želijo kupiti stanovanjske enote v pasivni večstanovanjski stavbi, diskriminirani. Ker niso bili spodbujeni, niso povpraševali po takšni gradnji. Ker pri nas interes za gradnjo takšnih objektov obstaja, razpis tudi spodbuja investitorje, da začno razmišljati o gradnji v pasivnem standardu, ki bo v bližnji prihodnosti postal obvezujoč, kar je zapisano tudi v letos prenovljeni in sprejeti direktivi evropskega parlamenta in sveta o energijski učinkovitosti stavb.

Sklad ne podeljuje samo nepovratnih subvencij, pač pa tudi kredite. Kreditirate več vrst okoljskih naložb: vgradnjo sodobnih naprav in sistemov za ogrevanje prostorov oziroma pripravo sanitarne tople vode, rabo obnovljivih virov energije za ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne tople vode, sodobne naprave za pridobivanje električne energije, zmanjšanje toplotnih izgub pri obnovi obstoječih stanovanjskih stavb in druge. Paleta je široka. S kakšnimi sredstvi sklad razpolaga in katera področja imajo prednost? Za katero področje je največ povpraševanja?
Za ugodna posojila pravnim osebam in občanom je letos na voljo 32 milijonov EUR, 20 za posojila pravnim osebam in 12 za občane. Spekter ukrepov, za katere je možno pridobiti kredit, je zelo širok. Poleg ukrepov, namenjenih ravnanju z energijo, obsega tudi vrsto ukrepov na drugih področjih varstva okolja. Pri občanih so tako zelo pogosti krediti za zamenjavo azbestnih strešnih kritin, za uporabo deževnice, vgradnjo individualnih čistilnih naprav za odpadne vode, nakup električnih in hibridnih vozil ipd. Za precejšnje število ukrepov, ki so predmet kreditiranja, so na voljo tudi nepovratne finančne spodbude, zato se veliko občanov odloča raje zanje. Tisti, ki pa preostale višine naložbe kljub pridobitvi subvencije ne morejo pokriti sami, se lahko odločijo za najem ugodnih kreditov.
Ti zaradi nizke obrestne mere vsebujejo posredno subvencijo, ki doseže tudi desetino vrednosti najetega kredita. Velja pa pravilo, da za isti ukrep ni možno pridobiti obeh spodbud, to je ugodnega kredita in subvencije. Pri ugodnih kreditih za pravne osebe je letos podobno kot lani največji interes za naložbe v fotovoltaične elektrarne, povečan je tudi interes za gradnjo nizkoenergijskih stavb.

Kakšen trend opažate, če analizirate zanimanje za eko kredite in nepovratne subvencije v zadnjih letih?
Na skladu smo z dodeljevanjem nepovratnih spodbud občanom pričeli v letu 2008. Kljub temu je bil interes za ugodna posojila zelo velik. Vpliva subvencij ni bilo zaznati. Je pa res, da je bilo to leto še v znamenju visoke gospodarske rasti. V letu 2009 je interes za posojila pri občanih rahlo upadel. Deloma zaradi prisotnih subvencij, deloma pa zaradi recesije, ki je marsikoga odvrnila od zadolževanja. Opazen upad interesa za posojila pri občanih beležimo v tem letu, nasprotno pa je bistveno večji interes za subvencije. Pri pravnih osebah interes za kredite ni upadel, se je pa spremenila struktura naložb. Zelo so se zmanjšale naložbe v ukrepe učinkovite rabe energije v industriji, povečal pa se je interes za naložbe v naprave za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije.

Kateri so največji investitorji? Kolikšno je zanimanje med pravnimi osebami in kolikšno med občani?
Najvišja vrednost kredita, ki ga lahko najame pravna oseba pri našem skladu, je omejena na 2 milijona EUR. V lanskem in letošnjem letu so se tej vrednosti približale naložbe v proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije in naložbe v gradnjo nizkoenergijskih stavb. Pri občanih je najvišji možni kredit omejen na 40.000 EUR. Za posojila v tej vrednosti se največkrat odločajo občani, ki celovito energetsko sanirajo svoje stanovanjske hiše ali gradijo nizkoenergijske in pasivne hiše.