| Izrabljena motorna vozila | | Jože Volfand | |
| Poznavalcev razmer vsebina Revizijskega poročila Računskega sodišča RS o tem, kaj se na trgu dogaja z izrabljenimi motornimi vozili, ni presenetila. Kdo je smeti pometel pod preprogo, naj se vprašajo snovalci okoljske politike v Sloveniji. Ustrezno vprašanje je, zakaj ni operativnega programa za ravnanje z izrabljenimi motornimi vozili. Posipanje s pepelom po glavi ne bo več pomagalo. Ali res ni nikogar v državi, ki bi na primer zahteval vsako leto analizo in oceno, kako se uresničujejo sprejeti načrti in cilji okoljske politike? Franci Lenart, direktor družbe Karbon v Velenju, je med tistimi, ki dobro ve, kaj se dogaja z izrabljenimi vozili v Sloveniji, saj je koncesionar. |
|
Revizijsko poročilo Računskega sodišča RS o zbiranju in predelavi izrabljenih motornih vozil je opozorilo na probleme, ki jih koncesionarji dobro poznate in o katerih niste molčali. Katere ugotovitve iz revizijskega poročila so ključne in bi lahko pomenile osnovo za učinkovitejše rešitve v sistemu ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili?
Sestavni del nacionalnega programa za področje odpadkov iz leta 2008 predvideva pripravo 12 operativnih programov, med drugim tudi programa ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili (IMV).
Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) ni izdelalo operativnega programa ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili, v katerem bi prikazalo in analiziralo stanje na področju ravnanja z IMV, določilo ukrepe za uresničitev zastavljenih ciljev, roke, odgovorne osebe in stroške izvajanja ukrepov. MOP tudi nima določene metodologije za izračun števila vozil, ki naj bi postala izrabljena v določenem letu.
Leta 2004 je MOP predvideval nastanek 40.000 do 50.000 IMV letno, v pogodbah s koncesionarji do 31. 3. 2007 pa je zahteval možnost obdelave 20.000 IMV v vsakem centru za obdelavo oziroma maksimalno 80.000 IMV letno. Ob podpisu novih koncesijskih pogodb je MOP od koncesionarjev zahteval le še kapaciteto 8.000 IMV na vsak center za obdelavo oziroma 32.000 IMV letno. V predlogu sprememb Uredbe o izrabljenih motornih vozilih iz julija 2008 pa je navedeno, da naj bi v Sloveniji nastalo med 50.000 in 60.000 IMV letno. Upoštevajoč spodnjo mejo ocene števila nastalih IMV iz resolucije je razvidno, da odstotek razgrajenih vozil v centrih za obdelavo iz leta v leto pada in znaša v letu 2008 le še 9,9 % IMV, ki naj bi nastali v posameznem letu.
MOP nima niti podatkov niti enotnih verodostojnih ocen, ki bi bile podprte z dokazi o tem, kaj se zgodi z IMV v enem letu. Okrog 30.000 IMV naj bi se namreč letno “razgradilo” v okviru sivega trga na nenadzorovan način.
Ali MOP ni sprejel nobenih ukrepov?
Ministrstvo za okolje in prostor je v letu 2007 sicer pripravilo ukrep za povečanje števila zbranih in obdelanih IMV v centrih za obdelavo s predlogom o zamenjavi Izjave o lokaciji z uvedbo takse, ki bi jo plačevali lastniki vozil, vendar Ministrstvo za finance ukrepa ni podprlo. MOP je dodatno pripravil še nekaj vsebinskih sprememb Uredbe o izrabljenih vozilih v juliju 2008. Spremembe so bile obravnavane na delovnih sestankih med Ministrstvom za okolje in prostor, Ministrstvom za finance in Ministrstvom za promet, vendar niso bile poslane v medresorsko usklajevanje. Izjava o lokaciji vozila ni ustrezno zasnovana, saj ne zagotavlja preprečitve škodljivih vplivov na okolje. Poleg tega predstavljajo tudi sporno ureditev načina začasne odjave vozila iz prometa, saj nimajo vgrajenih kontrol za preprečevanje zlorab tega instrumenta za nelegalno razgradnjo vozil.
Osebe, ki imajo na podlagi 9. člena pravilnika o IMV dovoljenje za odvzem sestavnih delov iz vozil za ponovno uporabo, vozil po odvzemu rezervnih delov ne oddajajo v razgradnjo izvajalcem javne službe. Tak način dela jim omogoča dejstvo, da MOP teh oseb ni vključil v spletno aplikacijo SARA (spletna aplikacija za razgradnjo avtomobilov). Poleg tega MOP ARSO pri izdaji teh dovoljenj ni preverjal, ali prosilci izpolnjujejo prostorske in tehnične zahteve za odvzem sestavnih delov. S tem MOP ni izpolnil cilja iz direktive o IMV, ki določa, da se vozila skladiščijo in razgrajujejo na okolju varen način in da se pri tem upošteva konkurenca v primerjavi s tehničnimi zahtevami, ki jih izpolnjujejo koncesionarji.
MOP prav tako ni predpisal oblike poročanja izvajalcev javne službe o ponovni uporabi, oddaji, recikliranju in predelavi sestavnih delov IMV. S tem niso bili vzpostavljeni pogoji za sprotni nadzor nad obdelavo IMV. Poročilo MOP Evropski komisiji s podatki o deležu ponovne uporabe in predelave ni popolno in ne prikazuje dejanskega stanja. MOP za leto 2008 tudi ni izdelal kalkulacije zneska okoljske dajatve za IMV, zato se okoljska dajatev v letu 2008 ni obračunavala. V letu 2007 pa je bila okoljska dajatev napačno izračunana. MOP prav tako nima natančnega podatka o številu vozil, ki so začasno odjavljena iz prometa na podlagi izjave o lokaciji.
Omenjate izjavo o lokaciji. O zlorabah izjav o lokaciji vozila se ne govori od danes. Zakaj se problem ni rešil prej? Ocena, ali koncesionarji razgradite le približno 10 % izrabljenih vozil v enem letu, ni le okoljsko, ampak tudi ekonomsko vprašanje, zlasti za koncesionarje. Kako to vpliva na vaše poslovanje?
O zlorabah izjav o lokaciji smo se koncesionarji s predstavniki koncendenta na sestankih srečali vsako leto ter jih opozarjali na nujnost sprememb zakonodaje, ki bi onemogočale zlorabo tega instrumenta pri odjavi vozila. MOP je v letu 2008 pripravil predlog sprememb uredbe, vendar ga iz nepoznanih vzrokov ni poslal v medresorsko usklajevanje.
Pri oddaji ponudb za pridobitev koncesije v oktobru 2006 smo kandidati ponudili ceno 0 EUR/IMV ob predpostavki, da bomo letno v centrih za obdelavo razgradili vsak po 8.000 IMV. Ker so stroški razgradnje sestavljeni iz variabilnih in fiksnih stroškov (prostor, oprema, delovna sila), dejstvo, da zberemo le 10 % pričakovanih količin, močno vpliva na ekonomiko poslovanja. Dodatno je situacijo poslabšal padec cen sekundarnih surovin v letu 2009, zato smo koncesionarji na osnovi obeh dejstev, količine zbranih IMV in cene sekundarnih surovin, želeli doseči z MOP dogovor o korekciji cene razgradnje IMV. Pogovori niso bili uspešni. MOP je predlagal, da lahko vrnemo koncesijo, če pogoji dela ne omogočajo doseganja enakih ekonomskih učinkov, kot so bili predvideni pri oddaji ponudb v letu 2006.
Zakaj ni evidenc o predelavi izrabljenih vozil, o ponovni uporabi, o oddaji v recikliranje, o odstranjevanju sestavnih delov …? Komu koncesionarji pošiljate poročila o ravnanju z izrabljenimi vozili?
V družbi Karbon vodimo dnevne evidence vhodnih mas in količin prevzetih IMV, zapisnike o obdelavi vsakega vozila posebej ter masne bilance oddanih surovin v predelavo oziroma odlaganje. Na osnovi dnevnih podatkov izdelamo mesečna poročila ter letno poročilo, ki ga na lastno željo posredujemo MOP. MOP posredujemo tudi izpolnjen obrazec o letnih količinah predelanih IMV, več pa na MOP od koncesionarjev ne zahtevajo.
Kam se izgubi okrog 30.000 do 40.000 izrabljenih vozil, za katere se v Sloveniji uradno ne ve, kje so?
Po podatkih, objavljenih v revizijskem poročilu oziroma oceni MOP, naj bi bilo 20.000 vozil prodanih v sosednje države zunaj EU, 30.000 vozil naj bi bilo razgrajenih v okviru sivega trga, 10.000 IMV pa naj bi bilo razgrajenih v centrih za razgradnjo. Po podatkih koncesionarjev smo v zadnjih treh letih razgradili vsi skupaj letno le nekaj več kot 5.000 vozil.
Okoljska dajatev za izrabljena vozila v letu 2008 se ni obračunavala in je bil tako proračun oškodovan za 831.000 evrov prihodkov. Koliko ste zaradi nereda na tem področju izgubili koncesionarji?
Ker smo koncesionarji na razpisu v letu 2006 oddali ponudbe s ceno razgradnje 0 EUR/IMV, nismo deležni povračil stroškov razgradnje iz naslova zbranih okoljskih taks. Le-ta je tako sestavni del integralnega proračuna RS.
Revizijsko poročilo med drugim še ugotavlja, da tudi izvajalci javne službe niste ustrezno poročali na primer o prevzetih odpadkih iz izrabljenih vozil. Problem je toliko večji, ker je v izrabljenih vozilih več nevarnih odpadkov.
Izvajalci javne gospodarske službe vsak zase vodimo zelo natančne podatke o obdelavi IMV, MOP pa poročamo v obliki in na način, ki ga kot predstavnik koncendenta zahteva. Neustrezno poročanje je torej posledica nedefinirane oblike in načina poročanja, ki bi ga morali pripraviti na MOP.
Katero priporočilo v Revizijskem poročilu RS je po vašem mnenju najpomembnejše?
Izjava o lokaciji vozila ni ustrezno zasnovana, saj ne zagotavlja preprečitve škodljivih vplivov na okolje. Poleg tega predstavljajo tudi sporno ureditev načina začasne odjave vozila iz prometa, saj nimajo vgrajenih kontrol za preprečevanje zlorab tega instrumenta za nelegalno razgradnjo vozil.
