Trg fleksibilne embalaže raste, prihaja čas laminatnih tub – EOL 119/120

Kaj ste predstavili na letošnjem Interpacku in kaj kažejo primerjave s konkurenco? Ali se tudi proizvodnja tub usmerja v naravne materiale in v biorazgradljivost?

Interpack je sejem, kjer se predstavlja svetovna industrija embalaže s celotno oskrbovalno verigo. Izredno velik in dobro obiskan sejem. Za podjetje, kot je naše, je morda celo prevelik. A tam srečamo pomembne odločevalce velikih podjetij. In to je tisto, kar smo iskali. Vzpostavili smo nekaj zanimivih kontaktov. Seveda to še ne pomeni, da smo sklenili posel. To je začetek dela. Izkoristili pa smo priložnost in predstavili novo tehnologijo proizvodnje laminatnih tub. Nedavno smo namreč zagnali novo linijo za proizvodnjo laminatnih tub, ki omogoča tako imenovano brezšivno varjenje in 360-stopinjski tisk, kar je še posebej zaželeno v kozmetični industriji. Takšna tehnologija je nujno potrebna za vstop v zahtevno sfero kozmetične industrije, ki poleg funkcionalne embalaže zahteva tudi estetsko dovršenost. Z izredno dovršenimi vzorci smo uspeli pritegniti pozornost potencialnih strank, opazila pa nas je tudi konkurenca.

Ali je tudi to znak, da je mimo poslovna kriza, tudi obeti so dobri. S katerimi organizacijskimi in tehnološkimi novostmi ste dosegli spremembo?

Res je, imeli smo veliko težav. Nekaj zaradi napačnih odločitev, nekaj pa tudi zaradi tržne konsolidacije in razvoja. Tuba se ni razvijala dovolj hitro in predvsem ne dovolj pogumno. Zadnjih nekaj let se rezultat nenehno izboljšuje, nismo pa še zadovoljni. Opravili smo zelo veliko delo pri obvladovanju stroškov, tržnem pristopu, internem usposabljanju in motivaciji. Vlagamo v modernizacijo postopkov in opreme. V štirih letih smo uspeli podvojiti produktivnost, trenutno pa se ukvarjamo z novimi investicijami v opremo za proizvodnjo laminatnih tub, kjer bomo kapacitete potrojili. Lahko rečemo, da je Tuba danes veliko bolj pripravljena na nove izzive, kot je bila kdaj koli, do konca leta 2018 pa moramo biti še boljši.

Ob začetku proizvodnje plastičnih tub na bio osnovi ste napovedali uspešen prodor na trg. Kakšni so prodajni rezultati?

Tube na bio osnovi so v tem trenutku še vedno v fazi razvoja. Kupci, predvsem multinacionalke, še vedno niso pripravljeni plačati višje cene za embalažo, čeprav se ekološka zakonodaja zaostruje. Konzorcij za razvoj bio bariere nadaljuje razvoj z vključevanjem nanotehnologije, hkrati pa se pripravljamo na trženje, mislim na prodajo know howa. Ne gre namreč samo za tube, saj tuba kot embalaža predstavlja nišni segment pakiranja. Potenciali na ostalih področjih fleksibilne embalaže so še veliko večji. Vsekakor trenutek za prodor tovrstnih materialov prihaja. Lajovic Tuba bo na prehod pripravljena.

Vaši naročniki so iz farmacevtske, kozmetične, živilske industrije, panog, ki niso doživele hujše recesije. Ali letošnje povpraševanje to potrjuje in kaj pričakujete do konca leta?

Težko bi rekel, da kdo ni doživel recesije. Je pa res, da smo jo nekateri čutili bolj kot drugi. Trenutni nivo naročil je blizu plana, ki smo si ga zadali. Kar je še pomembnejše, je, da vidimo nekoliko dlje, kot smo v preteklih letih, kar je lep napredek. Naši cilji so dokaj jasni. Moramo rasti, da stabiliziramo podjetje. Temu so namenjene tudi nove investicije predvsem v opremo za tisk in proizvodnjo laminatnih tub. V laminatnih tubah vidimo našo dolgoročno prihodnost, na tem segmentu tudi kratkoročno rast. Kapacitete je potrebno namreč prodati.

Vaše podjetje je član Združenja evropskih proizvajalcev ETMA. Lahko ocenite, da je proizvodnja fleksibilne embalaže na globalnem trgu v vzponu, kateri trgi so najbolj dinamični?

Proizvodnja fleksibilne embalaže raste. Pojavlja se kar nekaj novih tehnologij, materialov, tudi novih igralcev na trgu. Na področju proizvodnje tub opažamo prehod iz aluminijastih tub na laminatne tube. Tudi plastične tube nekoliko izgubljajo v primerjavi z laminatnimi. Laminatne tube zagotavljajo boljšo kisikovo bariero, z novimi tehnologijami tudi zahtevnejšo grafiko, kar vse na koncu pripomore k boljši prodaji končnega izdelka. Če ocenjujem posamezne trge, lahko povem, da je Evropa zrel trg in večjih odmikov v povpraševanju ne pričakujemo. Odpirajo pa se novi, veliko večji trgi, kot je Evropa. Lajovic Tuba se povezuje s partnerji iz Azije, kjer trg raste veliko hitreje kot Evropa. Odpravljamo se tudi na severno-ameriški trg. Zanimata nas tudi Afrika in Bližnji vzhod.

Široka izvozna vrata vam najbrž odpira mesto v skupini Impac International. Izvoz, razvoj in raziskovanje?

Veliko sinergij je znotraj skupine. Največja prednost je seveda v podpori Impact Internationala kot odgovornega lastnika. Zelo pomembni sta izmenjava znanja in izkušenj in pa obvladovanje, za nas sicer nedosegljivih trgov, kot sta Avstralija in Nova Zelandija, kamor izvozimo 10 % naše proizvodnje aluminijastih tub. Letošnjo jesen bomo prvič kot skupina, v katero bo vključen tudi KIM PAI iz Tajske, nastopili na sejmu v Hong Kongu, kjer upamo na nove potencialne kupce. Za Lajovic Tubo predvsem iz Severne in Južne Amerike. S povezavo s KIM PAI-em vstopamo v družbo velikih proizvajalcev tub v svetovnem merilu. Skupina KIM PAI spada med pet največjih proizvajalcev tub na svetu s proizvodnjo v Vietnamu in na Tajskem, z Lajovic Tubo pa vstopa tudi v Evropo.

Vaše proizvodne zmogljivosti so velike, po 150 milijonov aluminijskih in laminatnih tub letno. Proizvodnja narašča, po katerih tubah je več povpraševanja?

Trenutno je naša proizvodnja usmerjena predvsem v aluminijaste tube. Kar 90 % vse prodaje. Z novimi investicijami računamo na veliko rast prodaje laminatnih tub. Tudi najnovejši trendi govorijo v prid rasti laminatnih tub predvsem v kozmetični industriji. Farmacevtska industrija je pri uvajanju sprememb nekoliko bolj počasna, se pa dogaja tudi na tem segmentu.

Kako uspevate pri naročilih za znižanje cen tubam na račun tanjšega laminata oziroma manjše porabe materiala?

Tanjši materiali, hitrejše linije so trend, ki se mu ne da izogniti. Da smo uspeli izvesti prehod, smo investirali v modifikacijo opreme in veliko časa posvetili razvoju, predvsem procesov. Trend tanjših laminatov se nadaljuje predvsem v Aziji in Indiji, v Evropi pa ne več. V zadnjem obdobju se je celo obrnil, saj tanek laminat ne zadovoljuje uporabnikov v takšni meri kot nekoliko bolj kompakten debelejši laminat, ki nudi predvsem boljši občutek in estetsko obliko tube skozi celotno dobo uporabe tube. Nihče namreč noče imeti grdo zmečkane tube na kopalniški polici, še posebno ne, če gre za drage kozmetične izdelke. Pri zobnih pastah je nekoliko drugače.

Barvanje tub je pri vas sicer tehnološko in računalniško nadzorovano, vendar barve otežujejo predelavo oziroma reciklažo. Kakšen je življenjski ciklus izdelka?

Tisk je nujni sestavni del proizvodnje tub. Uporabnik potrebuje veliko informacij o izdelku. Nekaj je tudi zakonsko predpisanih, še pomembnejše pa je, da embalaža pomaga prodajati izdelek in mora biti zato lepo »okrašena«. Vsi želijo biti drugačni, izvirni, zato da pritegnejo pozornost potencialnih kupcev. Designi se zato pogosto menjajo, če ne v celoti, pa z manjšimi spremembami. Zato je za nas praktično vsako naročilo nov projekt. Kupcem ponujamo različne rešitve, od digitalnega tiska za manjše serije do 11-barvnega tiska za najbolj zahtevne.

Zelo ste se vključili v evropske projekte. Kaj ste že dosegli in kateri projekti so za vas poslovno in razvojno najpomembnejši?

Najpomembnejši je razvoj bio bariere, ki se nadaljuje in vključuje nanotehnologijo. To je projekt, ki bi lahko postal izredno zanimiv tudi z vidika finančnih učinkov od prodaje znanja in izdelkov. Za nas je to sodelovanje izredno pomembno tudi zaradi pridobivanja znanja. Sodelujemo namreč z zelo zanimivimi partnerji s področja pakirne industrije, univerzami in instituti, ki nam omogočijo vpogled v področja znanja, do katerih sami, zaradi omejenih virov, ne moremo. S sodelovanjem pa pridemo do znanj, ki jih s pridom izkoriščamo tudi za vsakdanje delo.

S koordinacijo projekta Wheylayer smo se postavili na zemljevid pomembnih razvojnih partnerjev na področju fleksibilne embalaže, kar nam omogoča sodelovanje pri nadaljnjem razvoju tovrstnih izdelkov. S projektom smo prišli do nove opreme in znanj. Oboje tržimo s ponujanjem storitev na trgu. Smo edino podjetje v Slovenji, ki ima opremljen laboratorij za testiranje kisikove bariere laminatov in ostalih materialov v obliki folije in tube. Še pomembneje je, da smo z aktivnimi razvojnimi projekti postali bolj zanimivi za potencialne kupce. Nihče namreč ne želi sodelovati s podjetjem brez aktivnega razvoja.

Kot podjetje ste sodelovali na strokovnem simpoziju, ki ga je gostil Muzej za arhitekturo in oblikovanje. V ospredju pa je bilo dvoje aktualnih vprašanj: je plastika smet ali dragocenost in ali je njena končna življenjska postaja morje? Kakšno izkušnjo je lahko predstavilo vaše podjetje, ki je sodelovalo v projektu Wheylayer?

Wheylayer je projekt, katerega cilj je razviti biorazgradljivo kisikovo bariero, da bo dovolj učinkovito nadomestila plastično. Laminat je večplasten material. Vsaka plast opravlja svojo funkcijo, po koncu življenjske dobe pa žal ta večplastnost preprečuje učinkovito, okolju prijazno recikliranje. Celotna industrija se zaveda problema, zato tovrstni projekti niso redkost. Žal pa je le malo ekonomsko upravičenih končnih rešitev. Naša bariera je na bazi sirotke. Ima prihodnost. Lahko pripomore k učinkovitemu recikliranju laminatnih materialov, ne more pa v celoti rešiti problema ravnanja za odpadno embalažo. Več je potrebno narediti predvsem za ozaveščanje in vzgojo mladih. Brez razvoja novih postopkov za reciklažo in ponovno uporabo pa tudi ne bo šlo. Vsekakor se zavedamo problema. Čeprav smo majhen člen v verigi, čutimo svojo odgovornost in poskušamo prispevati skromen delež razvoju in čistejšemu okolju za vse nas.