Združenje za papirno in papirno predelovalno industrijo pri GZS |
 
Petra Prebil Bašin, direktorica Združenja za papirno in papirno predelovalno industrijo pri GZS, rada poudari, da je krožno gospodarstvo zapisano v DNK papirne industrije. Pravi, da se srečujejo z vprašanjem, kje je zgornja meja recikliranja, saj se v EU v povprečju reciklira že 72 % vsega proizvedenega papirja. Vendar je hkrati res, da je panoga energetsko zelo potratna, zato ni čudno, da si Združenje zelo prizadeva za primerno obravnavo statusa panoge, ko gre za davke na energente. Letos so končno uspeli doseči oprostitev za energetsko intenzivne porabnike energije. Med močnejšimi izzivi pa so kadri. Letos so že začeli izobraževati prvo skupino bodočih papirničarjev. In zakaj? Pojasnjuje direktorica Petra Prebil Bašin.
 
Petra Prebil Bašin. Photo Žiga Intihar

Petra Prebil Bašin. Photo Žiga Intihar

Zakaj jubilejni 20. Dan slovenskega papirništva in 43. Mednarodni letni simpozij nosita naslov Papir – vedno vznemirljiva zgodba?

20. Dan slovenskega papirništva poteka pod naslovom »Papir – vedno vznemirljiva zgodba«. S tem smo želeli poudariti, da je papir (še) vedno del naših življenj, pa čeprav se njegova funkcija skozi čas spreminja. Od medija za zapisovanje informacij, kar je bila v preteklosti glavna vloga papirja, pa do danes, ko se največji delež papirja namenja embalaži. Novi časi in novo potrošniško vedenje ter novi poslovni modeli prinašajo tudi povsem drugačno vlogo papirja v prihodnosti. Papir hodi z roko v roki z digitalizacijo in postaja denimo nosilec RFID kod. A nenazadnje, kadar želimo nekomu sporočiti kaj zares pomembnega, kadar želimo zabeležiti dosežke posameznika ali skleniti pomemben dogovor, je prva izbira vedno papir. Papir je povezan s čustvi – in je zato vedno vznemirljiv. Po drugi strani pa smo želeli opozoriti tudi na našo vizionarskost … V 20-letni tradiciji prirejanja dneva papirništva smo se ukvarjali s pomembnimi in zanimivimi tematikami. Med prvimi smo opozarjali na okoljsko problematiko, energetiko, nove tehnologije, digitalizacijo in krožno gospodarjenje. Mnoge od teh tem se nas dotikajo in nas »vznemirjajo« še dandanes.

Letošnja novost je sekcija za embalažo, na kateri bo govor o embalaži z dodano vrednostjo. Kaj želite poudariti?

Drži. Glede na to, da gre za osrednji dogodek v papirni panogi pri nas, želimo z novo vsebino izpostaviti embalažo kot tisti segment papirja, ki beleži največjo rast. Tu se zaradi aktualnih družbenih in gospodarskih sprememb pojavlja največ novosti in novi trendi spreminjajo funkcijo embalaže. Ne gre več zgolj za zaščito izdelka, ampak prinaša nove možnosti za promocijo, napotuje potrošnika k novim načinom uporabe, ponovne uporabe in nadalje recikliranja. Inovativna, inteligentna in aktivna embalaža je lahko potrošniku v pomoč pri uporabi izdelkov, ponovni uporabi izdelka ali embalaže, lahko usmerja uporabnika k pravilnemu recikliranju, je nosilec za t. im. »obogateno resničnost«. Nenazadnje je nova vsebina dodana dnevu papirništva tudi z željo, da bi med občinstvo privabili več proizvajalcev embalaže in drugih uporabnikov embalaže, embalerjev.

S čim utemeljujete, da je papirništvo v osrčju krožnega gospodarjenja?

Že na lanskoletnem srečanju papirništva smo govorili o tem, da je krožno gospodarjenje zapisano v DNK papirne industrije. Ne gre le za kroženje, pač pa za nenehno rast, za razvoj in s tem za vzpenjanje po spirali. Torej nekakšno napredovanje v krogu. Najboljši dokaz za to je pridobitev programa NMP (Napredni materiali in produkti iz celuloznih vlaken in papirja), ki je v okviru slovenske Strategije pametne specializacije uspel kot izbrani projekt s področja prehoda v krožno gospodarstvo. Izjemno ponosni smo, da je Inštitut za celulozo in papir (ICP)povezal med seboj konzorcij 20 partnerjev, ki se v verigi predelave biomase nahajajo tako na začetku, torej kot raziskovalci in proizvajalci vlaken, kot tudi na koncu kot podjetja, ki lahko inovativne produkte iz novih materialov proizvedejo in ponudijo trgu. Program koordinira ICP, sicer pa partnerstvo prihaja iz različnih dejavnosti, tako kemijske, tekstilne, elektro industrije, vključuje najpomembnejše razvojne inštitucije v Sloveniji (IJŠ, KI).

Nenazadnje pa je papirna industrija že od samega začetka vzor krožnega gospodarstva, saj vemo, da so že davno v preteklosti pridobivali vlakna za papir iz starih krp. Papirna industrija se dandanes srečuje z vprašanjem, kje je zgornja meja recikliranja, kajti v Evropski uniji se v povprečju reciklira več kot 72 % vsega proizvedenega papirja, to pa je zgled tudi za druge materiale.

Katere naloge Združenja PPPI so bile letos prednostne?

V prvi polovici leta smo končno razrešili zapleteno zgodbo, ki se je pletla že od konca leta 2014, ko je papirni industriji grozilo, da bo obremenjena za 4,6 milijona evrov dodatnih dajatev iz naslova CO2 dajatve. Zgodba z davki na energente se je sicer pričela pred šestimi leti, ko sem se intenzivno posvetila vsebini evropskih direktiv in znotraj njih iskala možnosti za oprostitve za energetsko intenzivne porabnike energije. V državah članicah EU jih že s pridom uporabljajo. V sodelovanju s poznavalci področja iz papirne panoge smo bili uspešni. Medtem smo večkrat zajezili ogromne predvidene dvige trošarine na energente, prispevek za obnovljive vire energije pa za večje porabnike uspeli znižati za 70%. Letos smo na področju C02 dajatve za energetsko intenzivna podjetja rešili situacijo na najbolj ugoden način, s plačilom najnižje stopnje obdavčitve EU, kar namesto 4,6 mio € znaša 700.000 €. Še bolj pa mi je v ponos, da smo junija v novem ZTro-1 dosegli diferencirano, 40% nižjo ceno pri trošarini za električno energijo za največje porabnike. Prav tako je rezultat dolgoletnih prizadevanj Združenja papirništva pri GZS pri ozaveščanju vladnih organov in najširše javnosti, da odločevalci danes razumejo, kdo so energetsko intenzivne dejavnosti in kaj zanje pomeni zgolj minimalno povišanje dajatev. Še bolj pa spoznanje in zavedanje, da si zaslužijo posebno obravnavo.

Pogosto ste opozarjali na izobraževanje kadrov za panogo.

Da. Pomemben del našega dela je bil usmerjen v ureditev izobraževanja za papirničarje. Dejstvo je, da papirna industrija že petnajst let, od takrat, ko je Srednja šola tiska in papirja zaprla svoja vrata, nima dotoka mladih izobraženih kadrov. Prihaja menjava generacij. Panoga se tega zaveda in smo združili moči. Združenje, Inštitut za celulozo in papir ter vseh šest papirnic smo po moji oceni na odlični poti. Tako smo že v času, ko smo osnovali KocPi – Kompetenčni center za kadre v papirni industriji, uvideli, da bo strokovno izobraževanje panoga morala organizirati sama. V papirnicah smo našli skupino motiviranih zaposlenih, ki so pripravljeni svoje znanje prenašati na sodelavce in mlade. V slabem letu dni je ta skupina mentorjev napisala izobraževalni program, pripravila gradiva in 15. septembra je z izobraževanjem v obsegu 100 ur pričela prva od treh skupin papirničarjev (po 25 oseb). Gre za program, ki obsega poznavanje celotnega procesa proizvodnje papirja. Delo v papirnici je procesno in poteka brez prestanka. Zato mora posameznik, ki opravlja določen mozaik v procesu, uvideti pomen kakovostnega opravljanja svojega dela, saj to vpliva na kakovost končnega izdelka.

Izobraževalni program torej imamo, želimo pa si seveda tudi formalizirati pridobljeno znanje. Letos smo tako že osnovali dva nacionalna strokovna standarda, za papirničarja in papirniškega tehnologa, ravnokar pa smo v fazi potrjevanja katalogov znanj, ki so osnova za Nacionalno poklicno kvalifikacijo. Kot panoga s perspektivo smo se uvrstili tudi na seznam tistih, ki bodo pilotno do leta 2020 uvajali vajeništvo v Sloveniji. Tako bomo v kratkem pričeli tudi z oblikovanjem nacionalnega izobraževalnega programa za poklic papirničar. Torej bomo odprli možnost, da zaposleni in mladi v Sloveniji lahko spet pridobijo uraden naziv poklica »papirničar«.