Papirna industrija raste, embalaža iz valovitega kartona še bolj – EOL 110

CEPI je lanske rezultate papirne industrije ugodno ocenil. Kaj pa se dogaja na trgu papirne panoge letos, še posebej, ker so prognoze tudi kartonu napovedovale rast. Kako se vam to pozna v prvem polletju v količini proizvodnje in v prodaji?

V evropskem in v svetovnem merilu lahko ocenimo poslovanje papirne industrije kot uspešno. Še vedno velja tesna povezanost gibanja bruto družbenega proizvoda z rastjo papirne industrije. V Evropi lani ni bilo negativnih rasti oziroma drugih omejitev, ki bi vplivale na povpraševanje po papirnih izdelkih. Izjema so grafični papirji, ki pa so seveda v težavah že skoraj desetletje. Pod črto lahko rečemo, da je predvsem evropska papirna industrija poslovala uspešno.

Kartonski del papirne industrije predstavlja v Evropi 50 %-tni delež. Znotraj tega imajo premazni kartoni, to je del, v katerem smo dejavni količevski papirničarji, 15 %-tni količinski del, ostalo pa predstavlja večinoma valovit karton. Za celoten kartonski del veljajo tudi letos napovedi o stabilni rasti, pri čemer je ocenjena močnejša rast na valovitem kartonu. Na premaznih kartonih se čuti na evropskem trgu pritisk dodatnih količin iz Kitajske in pa povečanje kapacitet kartonov iz svežih vlaknin, ki so posledica rekonstrukcij papirnih strojev v Skandinaviji.

Ali se, če je Kitajska še izjema, na ostalih delih globalnega trga nadaljuje slabšanje položaja panoge? Kako se je na te razmere odzval vaš lastnik, avstrijski koncern Mayr Melnhof?

Panoga z izjemo prej omenjenih grafičnih papirjev globalno ni v težavah, vsaj ne kratkoročno. Seveda pa je pred izzivi in zahtevami, ki jih pred njo postavljajo cilji evropske politike o postopnem oblikovanju prehoda proti brezogljični družbi. Prav tako je izziv izpolnjevanje vse zahtevnejših okoljevarstvenih standardov.

Proizvodnja embalažnih papirjev in kartonov torej beleži stabilno rast. Pri premaznih kartonih je opazna zahteva trga po novih inovativnih produktih. Ti morajo upoštevati načelo manj, to je manj primarnih surovin in energije, za več. To je za večjo uporabnost produkta ter njihovo večjo čistost. Predvsem tistega dela produktov, ki imajo neposreden stik s hrano. Skupina Mayr – Melnhof, ki je največji evropski proizvajalec premaznih kartonov, je na primer razvila in predstavila trgu poseben karton FOODBOARD TM, ki v popolnosti varuje izdelek pred migracijo mineralnih olj v hrano in je v celoti sposoben ponovne uporabe.

Omenjate načelo manj za več. Embalaža iz valovitega kartona se da široko uporabiti. V čem je prednost in funkcionalnost premaznih kartonov kot materiala za embalažo?

Osnovni namen večslojnega valovitega kartona je bil omogočati transport večjih izdelkov ali povezovati več manjših pakirnih enot. Premazni karton pa naj bi na všečen način zapakiral manjše izdelke ter s trgovskih polic nagovarjal k nakupu. To je zdaj preseženo. Zahteve marketinga, vrhunsko oblikovanje in design, tehnike tiska in izdelave zloženk, izraba surovinskih resursov, vse to je pripeljalo do tega, da se danes masovno uporablja valovit karton za izdelke, kjer se je v preteklosti v celoti uporabljal premazni karton večjih gramatur. Ta trend se bo nadaljeval predvsem z novimi izdelki, ki prihajajo na trg.

Poslovanje vašega podjetja ni odvisna od slovenskega trga. Koliko pa domače poslovno okolje vendarle vpliva na položaj in razvoj podjetja?

Kljub tem, da je že več kot deset let delež domače prodaje približno 10 %, posvečamo slovenskemu trgu in njegovim maloštevilnim, vendar pa poslovno zelo uspešnim kupcem, našo največjo pozornost pri zadovoljevanju njihovih zahtev in pričakovanj. Veseli smo, da smo kot zanesljiv in stabilen partner del njihovega uspeha.

Domače poslovno okolje se v našem primeru prej ko ne ocenjuje na področjih logistike, energije, okolja in davkov. Letos so bile spremembe zakonodaje pri energiji – ne papirničarjem v škodo. Davčne, vsem nam poznane, pa nas še čakajo. Celovito gledano z izjemo občasnih »presenečenj« v Luki Koper je »naše«poslovno okolje sprejemljivo in ne predstavlja ovir za poslovanje.

Močno pa vpliva na vaš položaj okoljska regulativa. Papirna panoga naj bi bila vzorčni primer krožnega gospodarstva, hkrati pa se ne more znebiti kritik glede energetske in okoljske učinkovitosti. Kakšen je vaš okoljski indeks?

Mimo dejstva, da je papirna industrija velik porabnik energije in da s svojo dejavnostjo obremenjuje okolje načeloma bolj kot nove industrije, pač ne moremo. Kot tudi ne moremo mimo dejstva, da so v strukturi izpustov toplogrednih plinov industrijski procesi udeleženi z zgolj 6 %. Papirničarji smo zavezanci IPPC direktive. Torej naš odnos do okolja urejajo ustrezna okoljevarstvena dovoljenja in posamezne specifičnosti okolja, kjer delujemo. V okviru tretje trgovalne sheme z CO₂ za obdobje 2013 – 2020 so se na nivoju EU izvedle obsežne in podrobne primerjave učinkovitosti porabe toplotne energije za vse večje industrijske porabnike. Tudi za papirničarje. Tu se je naša papirnica umestila v zgornjih 10 % vseh evropskih proizvajalcev te dejavnosti.

Okoljskega indeksa formalno ne računamo. Kot pa je znano, se na tem delu Slovenija uvršča v svetovni vrh, takoj za Skandinavci. Ena od pozitivnih informacij, ki pa se ne objavlja zadosti.

Med gospodarstveniki ste znani kot menedžer, ki stalno opozarja, da mora Slovenija doseči višjo dodano vrednost. Kako raste pri vas, kako v panogi in kaj je glavna ovira za njeno preskromno rast v gospodarstvu?

V lanskem letu smo zrasli na 114 t€ na zaposlenega oziroma v skupnem znesku 43 mio €. Dodana vrednost se je v treh letih podvojila. Umešča nas med najučinkovitejše evropske proizvajalce premaznih kartonov. Panoga je približno 2,5 krat skromnejša od nas in tudi rast nima ustrezne dinamike. Razlogov za to je več. Med temeljne bi nedvomno uvrstil šibko investicijsko dejavnost v zadnjih letih ter prenizko produktivnost in stroškovno učinkovitost. V tem času so evropske papirnice močno investirale in z novimi, izboljšanimi produkti in tehnologijami povečevale konkurenčnost, kar ima lahko odločujoč vpliv na tistega, ki je zamudil z naložbami. Svoje, vsekakor ne pozitivno, prispeva tudi cirkus okrog prodaje Palome, ki samo dodatno hromi 700 članski kolektiv. In to že vrsto let.

To vprašanje postavljam tudi zato, ker ste v Strateški skupini Slovenija 5.0. Kaj želi skupina spremeniti?

Vsebina je bila podrobno predstavljena na oktobrskem vrhu gospodarstva v dokumentu, ki smo ga imenovali Manifest industrijske politike. Že sam naslov pove, da gre za industrijo, za njen dolgoročni razvoj in videnje pogojev za dosego 80 % dodane vrednosti, ki jo dosega, točneje – jo bo dosegala evropska industrija v letih 2020/30. Želimo in pričakujemo večjo prepoznavnost predelovalne dejavnosti, ki predstavlja 70 % slovenskega izvoza, ta pa predstavlja 75 % BDP. Več kot dovolj razlogov za spremembo prioritet politike in države.

Med obiskom Vlade RS v osrednji slovenski regiji je bil v vašem podjetju tudi predsednik Miro Cerar. Kaj ste mu predlagali za večjo konkurenčnost gospodarstva in države?

Obisk premiera je bil kratko odmerjen in predvsem namenjen predstavitvi in ogledu proizvodnje. Zato nismo veliko govorili o zimzelenih temah, kar konkurenčnost gospodarstva in države nedvomno je. A o tem se ne da več kaj novega povedati. Spremembe in napredek so odvisni od osebnih stališč odločevalcev in koalicijskega kupčkanja.

Kakšno je vaše stališče do davčne reforme, ki jo je še pred odstopom predstavil kot dosežek bivši finančni minister?

Davčna reforma je bila predstavljena na gospodarskem strateškem forumu pri predsedniku vlade, ki jo je v takratni vsebini sestav večinsko podprl in enotno označil kot mini davčno reformo. Ocenili smo, in s tem sta soglašala tudi minister in premier, da je to, kar je na mizi, začetek temeljite davčne reforme, ki se mora z ustreznim tempom nadaljevati. Dejansko je šlo za premike davčnega zajema v letni vrednosti enega promila državnega proračuna. Pri tem odpade glavnina na uveljavitev novega dohodninskega razreda in dve odstotno zvišanje davka od dohodka pravnih oseb. Podprl sem ta prvi korak. Menim, da je v danih razmerah vse bolje kot status quo. Predlog, ki je šel v proceduro, nikakor ne more biti dosežek. To bo lahko le, kljub minimalnim vrednostnim učinkom, če bo nespremenjen prestal parlamentarno rešeto. Torej, žal, ne bo dosežek.

V združenju za papirništvo ste kritični do brezpapirnega poslovanja, ker Zakon o varstvu potrošnikov pozablja na potrošnike, ki niso vešči digitalnega poslovanja. Ali brezpapirno poslovanje lahko vpliva na ekonomski položaj panoge? So kakšni izračuni?

Tako je, pa ne samo zato, ker bi zato prodali nekaj pol papirja manj. Gre preprosto za to, da 20 – 30 % predvsem starejše populacije na ruralnih področjih ni vešče tovrstnega komuniciranja. Menim, da ima država vrsto drugih nerešenih vsebin, kjer bi bila lahko cenejša in bolje organizirana, kot pa je ta.

V zadnjem času je v Sloveniji spet vroča razprava o lastništvu državnega premoženja in o tujih prevzemih slovenskih podjetij. Eden izmed vzrokov za kritike, čeprav ne prvi, je to, da tuji lastniki pozabljajo na družbeno odgovornost do okolja. Vaša izkušnja in mnenje?

Najbrž bo držalo, da je družbena odgovornost podjetij v tuji lasti, merjena s sponzoriranjem raznih društev in organizacij, manjša od tistih v slovenskem lastništvu. Kaj pa če bi postavili drugačen vatel za merjenje družbene odgovornosti? Na primer višje plače, stabilne delovne razmere, višje plačilo davka od dohodka pravnih oseb, finančno in razvojno močnejša podjetja in še kaj bi lahko našel. V podjetjih s tujim lastnikom je običajno bolj izostren odnos do porabe zasluženega denarja, ki se namenja porabi zunaj poslovnega okvira.