Industrijsko oblikovanje in materiali |
 
Primož Jeza je predvsem raziskovalni oblikovalec. Zato ni čudno, da je stol Nico Less, ki ga je oblikoval za podjetje Donar, prejel nagrado Red Dot Award: Product Design 2016. Njegovo oblikovalsko pot je najbrž začrtalo študentsko Plečnikovo priznanje za izjemno delo leta 1998. A od takrat je Primož Jeza oblikoval več kot 50 arhitekturnih objektov in interierjev, več scenografij za oglase in kratke filme, še danes pa je ponosen na enega prvih oblikovalskih dosežkov, na Orto bar v Ljubljani. Studio Primoža Jeze pa že dolgo časa sodeluje s podjetjem Donar. Zmaguje z izvirno in sodobno obliko, z uporabo nekonvencionalnih materialov. Predava na Fakulteti za arhitekturo in od leta 2013 tudi na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje.
 
Primož Jeza

Primož Jeza

Čeprav se lahko Slovenija pohvali z nekaj odmevnimi oblikovalskimi nagradami in akcijami, ki jih lahko povežemo z ekodizajnom, pa so si strokovne ocene enotne, da je okoljsko načrtovanje izdelkov, njihov razvoj in življenjski ciklus, pri nas na začetku. Vaša ocena in vaše izkušnje?

Ocena je zelo iskrena. Slovenija ni prostor, kjer bi živela oblikovalsko osveščena družba. Vnos kvalitetnega oblikovanja v vsakodnevno življenje tudi ni strateška zaveza države. Vse je stihijsko oziroma odvisno od posameznih strelov. Iz aspekta korelacije oblikovanja in družbe so večinoma to streli v prazno. Moje izkušnje so v kontekstu podane ocene.

V konceptu krožnega gospodarstva je v fokusu ravnanje z materiali. Kakšen izziv je to za oblikovalce ne le pri načrtovanju izdelkov, pač pa tudi v iskanju oblikovalskih rešitev za kakovost človekovega bivalnega okolja?

Odgovoril bi vam kar z vprašanjem. Zakaj mislite, da bi morali oblikovalci tudi (vedno) načrtovati izdelke? Preveč je tega »romanja« oblikovalcev okoli proizvodnje in servisiranja razvojnih oddelkov podjetij. Podjetje mora imeti vizijo oziroma strategijo svojega poslanstva na trgu. Danes večina podjetij ni sposobna spisati niti projektne naloge, da bi v naslednjem koraku k sodelovanju povabila oblikovalce. Potopljeni so v proizvodnjo polizdelkov in izdelkov brez dodane vrednosti. Ko bodo pricapljali iz te »goveje juhe«, bo iskanje kakovostnega bivalnega okolja naslednji korak, krožno gospodarstvo pa bo takrat verjetno realnost in ne zgolj organizacija tematskih konferenc …

Kateri sodobni materiali so za izoblikovalca največji izziv z vidika sonaravnega razvoja?

Meni osebno vsi tisti, ki niso popolnoma predvidljivi. Raziskovanje je zame pomemben element oblikovanja.

Skoraj celotna industrija se predvsem zaradi ekonomskih, ne le okoljskih razlogov, mnogo celoviteje ukvarja z odpadki kot kadar koli prej. Je odpadek res material prihodnosti?

Seveda, predvsem pa pozabljamo, da smo na pragu nove »industrijske revolucije«. Slednja bo kruta in verjetno zelo boleča za marsikatero neadaptirano gospodarsko panogo, družbo. 3D printerji so tu, genom razložen, …

Kaj je po vašem mnenju pretehtalo, da je kongresni stol Nico Less prejel prestižno oblikovalsko nagrado Red Dot Award: Product Design 2016?

V ospredju je bila funkcionalnost, preprosta oblika in seveda uporaba recikliranih materialov. Brez slednjega verjetno v tem letu stol ne bi bil nagrajen.

Kje je naše trajnostno oblikovanje v primeri s svetom?

Daleč pred večino tretjega in nekoliko zadaj pred tako imenovanim pozitivno razvitim svetom. Obstaja namreč kar dobršen del razvitega sveta, ki bi ga bilo po moje potrebno zaobiti.