Razvoj embalaže | Urška Košenina |
 
Coca-Cola je v več kot stotih letih obstoja globalne znamke menjala oblike embalaže in vrsto embalažnih materialov, a kljub temu nenehno utrjevala svojo globalno prepoznavnost. Uporaba reciklatov je pri njih stalnica, ki variira glede na razvitost trga, kjer so prisotni. O razvoju embalaže skozi leta, o reciklatih kot materialu prihodnosti, embalaži na osnovi rastlin in o samoumevnem trajnostnem razvoju je ob stoti obletnici znamenite Contour stekleničke Coca-Cole spregovoril Primož Skubic iz Coca-Cola HBC Slovenija d.o.o.
 
Primož Skubic

Primož Skubic

Ob stoletni tradiciji je pogled na razvoj embalaže zelo zanimiv, saj se spreminja s časom ter zahtevami okolja. Kateri so glavni mejniki v razvoju embalaže Coca-Cole zlasti z vidika dizajna in materialov?
Coca-Cola HBC se v okvirih svojih zavez zavzema za čim manjši vpliv na okolje, ki ga povzroča embalaža, in sicer v vsakem trenutku življenjskega cikla embalaže. Nenehno poskušamo optimizirati količine uporabljene embalaže, hkrati pa smo motivirani pri uporabi embalaže iz okoljsko odgovornih virov, embalaže, ki je oblikovno učinkovita in varna skozi njen življenjski cikel. Naša embalaža sledi kriterijem trga glede ustreznosti in stroškov, potrošnikom glede izbire in pričakovanj in je učinkovito povrnjena v ponovno uporabo, kjer je to možno. Pred leti smo zamenjali obstoječe stekleničke s tako imenovanimi »Ultra Glass« stekleničkami, ki so manjše in v povprečju za 20 % lažje, hkrati pa močnejše in cenejše za izdelavo. S tem je postal zaboj z embalažo za približno 3 kg lažji, paleta za 120 kg, tovornjak pa tako prevaža za 3.500 kg lažji tovor.

Kateri embalažni material potrošniki najraje sprejemajo in zakaj je steklo med potrošniki manj popularno kot plastika? Ali so velike razlike pri favoriziranju materialov na trgu?
Želje potrošnikov se nenehno spreminjajo in razvijajo. Pri embalaži potrošniki vedno pričakujejo funkcionalnost, priročnost in kakovost. Mi jim pridemo nasproti z naborom različnih velikosti in materialov. Pri tem še vedno zagotavljamo kakovost in varnost, ne da bi tvegali izgube praktičnosti in privlačnosti pakiranj za naše potrošnike. Na podlagi spoznavanja potrošniških navad skušamo izkoristiti priložnosti, s katerimi lahko sledimo trendom in se ustrezno odzovemo na cenovno dostopnost. Naraščajoča brezposelnost in varčevalni ukrepi so zmanjšali razpoložljivi dohodek potrošnikov, s čimer je cenovna dostopnost postala ključna.

Kot je razvidno iz vašega trajnostnega poročila, je uporaba rPET (recikliranega) materiala v stiku z živili dovoljena le v 44-ih državah po svetu. Na kakšen način se spoprijemate z razlikami v zakonodaji med državami in kje ste naleteli na največje težave?
Pri razvoju ambicioznih strategij in zavez pri inovacijah se posvetujemo s ključnimi deležniki v procesu. Hkrati tesno sodelujemo tudi z regulatornimi organi, s čimer zagotavljamo zavedanje posledic, ki jih povzročajo zakonske zahteve. Ključne ovire izhajajo bolj z naslova razpoložljivosti in dostopnosti rPET kot z naslova lokalnih zakonskih zahtev.

Prvo embalažo iz reciklatov (rPET) ste na trg lansirali leta 1991. Kako je potekal razvoj reciklažnih tehnologij in kje ste danes? Stroka opozarja, da reciklati ne dosegajo kakovosti osnovnega materiala? V katerih državah je uporaba reciklatov najvišja in kje najnižja?
Coca-Cola HBC za namene povečanja obsega reciklatov pri embalaži tesno sodeluje z dobavitelji, saj prav reciklati v primerjavi z osnovnim materialom znižujejo ogljični odtis embalaže. Naš končni cilj je pretvorba uporabljene embalaže v novo. Zavezali smo se k vlaganju v »plastenka za plastenko« reciklažne centre, kjer je to okoljsko in ekonomsko vzdržno. V Avstriji smo solastniki obrata, ki reciklira do 570 milijonov plastenk letno. Stopnja zbranih materialov med evropskimi državami močno variira. Imamo visoko reciklažno razvite trge, kot sta Avstrija in Švica, ter države, kjer je ločeno zbiranje in sortiranje embalaže še v povojih, npr. Rusija.

So reciklati embalažni material prihodnosti?
Lansko leto je Evropska komisija objavila zapleten zakonodajni predlog. Cilj je spodbuditi prehod v krožno gospodarstvo in trajnostno rast z uporabo odpadkov kot virov. Višja stopnja zbranih in recikliranih dragocenih materialov je bistvena za doseganje visoke učinkovitosti virov in trajnostne rasti.

Razvili ste tudi PlantBottleTM, embalažo na osnovi rastlin, torej iz obnovljivih virov energije. Kako jo je sprejel trg?
Coca-Cola poleg reciklatov favorizira tudi embalažo na osnovi rastlin (PlantbottleTM, – Coca-Cola je lastnik blagovne znamke). Coca-Cola HBC uporablja embalažo na osnovi rastlin za določene proizvode v 9 državah, želim pa jo širiti na 12 držav do konca leta 2015.

Na kakšen način Coca-Cola Slovenija prispeva k celotni trajnostni korporacijski zgodbi (vode, odpadki, energija, reciklaža)?
Z vidika voda Coca-Cola Slovenija že sedmo leto zapored organizira okoljski projekt »Moja reka si« (http://www.mojareka.si/), pri katerem otroci v okviru vsakoletnega natečaja odkrivajo probleme voda, reke, morje, jezera, iz okolic, v katerih živijo ter na svojevrsten način predlagajo rešitve za odpravo problemov. Coca-Cola Slovenija je v sodelovanju z družbo Slopak vključena tudi v sistem za ravnanje z odpadno embalažo, s čimer dosega zastavljene cilje glede pobrane embalaže in njene nadaljnje obdelave. Pred leti smo se za namene zmanjševanja ogljičnega odtisa odločili tudi za investicijo v nov vozni park. Z novimi vozili smo dosegli, da smo na vsakih 100 kilometrov prihranili 105 litrov goriva in v ozračje izpustili 1466 g manj emisij CO₂ na kilometer.