Položaj panoge | Jože Volfand |
 
Iz tradicije v prihodnost. S tem sloganom letos vabijo papirničarji na tradicionalno blejsko srečanje papirne in papirno predelovalne panoge v Sloveniji. Dan papirništva je predvsem priložnost za pogled na sedanji ekonomski položaj papirne industrije, mednarodni simpozij pa za predstavitev razvojnih in raziskovalnih rezultatov. Najbrž bo posebej pritegnila ocena ekonomskih trendov v panogi in položaj papirničarjev. Jožica Stegne, članica uprave Vipapa, sicer pa predsednica upravnega odbora združenja papirne in papirno predelovalne industrije, ugotavlja, da je panoga v Sloveniji v primeru z Evropo v boljši kondiciji. Raste. Vendar pa sogovornica kljub vsemu ni preveč optimistična. Boji se novih obremenitev pri energentih.
 
Jožica Stegne

Jožica Stegne

Lanske napovedi ekonomskega položaja papirno-predelovalne industrije so opozarjale, da se bodo razmere na trgu še zaostrile. Kako se to pozna v letošnji bilanci glede na objavljene podatke, da gospodarstvo polagoma okreva in da je papirna panoga pretežni izvoznik?
Ekonomski položaj papirne in papirno predelovalne industrije kaže letos, gledano v celoti, pozitivne trende, saj je celotna panoga zabeležila rast 1,3 % glede na indeks industrijske proizvodnje. Proizvodnja papirja v osmih mesecih tega leta prav tako beleži rast kar za 7,11 %. Res je k temu prispevala tudi oživitev proizvodnje papirja v Papirnici Radeče, vendar je prišlo do večjega obsega proizvodnje tudi v ostalih papirnicah, skupno za 3,9 %. V Evropi je slabše. Obseg proizvodnje papirja in kartona je zabeležil rast le 0,1 %. Nadaljuje se torej trend iz predhodnih let, in sicer padec proizvodnje grafičnih papirjev -2,8 %, medtem ko embalažni papirji in karton še naprej beležijo rast +1,7 %. Proizvodnja higienskih papirjev je ostala na enaki ravni kot lansko leto.

Zakaj je Slovenija boljša?
Eden od vzrokov za precejšnje odstopanje, kar se tiče rasti proizvodnje v Sloveniji in v evropskem merilu, je struktura proizvodnje papirja. Pri nas ima glede na strukturo proizvodnje papirja večji delež proizvodnja embalažnih in higienskih papirjev, za katere je povpraševanje v pozitivnem trendu. Manjši delež ima proizvodnja grafičnih papirjev. Sem sodi tudi časopisni papir, ki je v Evropi zabeležil največji padec obsega proizvodnje, -6,2 %. Kljub vsemu menim, da moramo biti previdni pri preveč optimističnih napovedih, še posebej pri izvozno usmerjenih panogah.

Papirnice se preusmerjajo v specializirane programe in proizvode. Kje se povpraševanje povečuje in za katera izdelke je manj zanimanja? Ali so nastopili boljši časi predvsem za embalažerje?
Embalažna industrija je že nekaj let v vzponu. Kot sem že omenila, je največji padec na področju časopisnih in premaznih papirjev. Seveda se proizvajalci preusmerjamo na druge vrste papirjev, to je emblažnih, ovojnih, ter v specialne vrste papirjev. Njihova uporabnost je širša.

Papirničarji kot močan energetski porabnik so za slabšo konkurenčnost krivili predrage energente. V zadnjem letu so cene energentov v Sloveniji nižje. Kaj to pomeni za panogo?
Cene energentov na trgu so res nižje gleda na predhodna leta. Vendar so v Sloveniji energenti močno obremenjeni z raznimi taksami in prispevki. Ti v strukturi cene predstavljajo kar 38 %, kar pomeni, da njihov dvig izniči padce cen energentov na trgu. To je še posebej problematično, ker konkurenčna podjetja v tujini, vsaj v naši panogi, plačujejo bistveno nižje prispevke na energente kot mi v Sloveniji. Naj naštejem nekaj prispevkov in dajatev, ki so se bistveno povišala v zadnjih dveh letih. To nas najbolj skrbi, saj kaže, da bodo bistveno višja v letu 2015, v primeru če ne bodo na ustreznih ministrstvih, mislim na MOP in na MZI, pripravili ustreznih dokumentov oziroma shem državnih pomoči, vanje vključili energetsko intenzivna podjetja ter še posebej ETS zavezancev.

Na katera podjetja mislite?
To so podjetja, ki so vključena v shemo trgovanja z emisijskimi kuponi, zato so že dodatno obremenjena s stroškom za nakup emisijskih kuponov. Trenutno že tako visokim dajatvam na energente grozijo slovenski papirni industriji še nove. To so CO2 dajatve, ki za podjetja lahko pomenijo milijonske zneske na letnem nivoju ter prispevek za učinkovito rabo energije. Poleg navedenih smo v zadnjih mesecih doživeli bistveno povišanje prispevka za obnovljive vire energije tako za električno energijo, kot za trda goriva, plin in ostale energente, po novem letu pa so predvidene nove spremembe. Prispevek OVE se je že v lanskem letu povišal za 150 %. Naj omenim še trošarino za električno energijo. Naši konkurenti na tujem so v večini primerov na tak ali drugačen način trošarine oproščeni. In še zadnji pravilnik na področju plinskega omrežja, ki bo omejeval do sedaj prosto prodajo ali nakupe na sekundarnem trgu plina ter ponovno uvedel monopol. Za konec naj še omenim, da izračun vseh obremenitev na ceno energentov v obdobju od 2010-2014 kaže grozljivo številko, to je 57 %. Glede na to, da strošek energije v podjetjih predstavlja od 17 %- 20 %, je jasno, da omenjene obremenitve že sedaj bistveno poslabšujejo konkurenčni položaj slovenskih papirnic.

Na vsakoletnem srečanju papirničarjev opozarjate na neprijazno poslovno okolje v Sloveniji in na pogoje poslovanja, ki slabšajo položaj panoge. Kaj pričakujete od ekonomske politike?
Najbolj pereče teme sem že omenila. Kot smo že večkrat poudarili, pričakujemo od vseh oblikovalcev ekonomske politike v Sloveniji, da zagotovi papirničarjem primerljivo konkurenčne pogoje poslovanja ter začne uresničevati zavezo, da bo konec novih in novih obremenitev davkov in prispevkov predvsem na področju energentov. Poleg navedenega želimo, da se ob uvajanju elektronskega poslovanja, e-računi, e-banka, ne diskriminira papirne korespondence. Omogoči se naj njena uporaba enakovredno, brez dodatnih stroškov.

Podjetje Količevo karton je med prvaki pri doseženi dodani vrednosti in rezultatih v razvoju. Tudi zaradi naložbe v novo tehnologijo. Katere večje naložbe lahko izboljšajo poslovno učinkovitost, saj nove tehnologije in specializacija lahko zagotovijo trdno prihodnost papirne industrije. Kaj bo prinesla naložba v papirnico Vevče in kako se bo rešila papirnica Goričane?
Trendi v tehnološkem razvoju gredo v smer manjših papirnih strojev, ki zagotavljajo večjo fleksibilnost ob hkratni večji energetski učinkovitosti proizvodnje. Seveda morajo investicije hkrati povečevati učinkovitost proizvodnje, če hočemo zagotavljati ekonomsko upravičenost investicij. Seveda so investicije v tehnologijo odvisne predvsem od vrste papirja, ki se proizvaja. Povpraševanje po kartonu raste, zato so investicije v še bolj učinkovito proizvodnjo ekonomsko upravičene in dajejo visoke donose. Prepričana sem, da prav tako investicija v Vevčah v premazni agregat za 5. papirni stroj izboljšuje kakovost in povečuje kapaciteto specialnih vrst papirjev za etikete in gibko embalažo. Glede papirnice Goričane nimam podatkov.

V program blejskega srečanja ste uvrstili tudi temo o okoljski in energetski politiki EU kot izzivu pri razvoju papirne industrije. Ali morda imate podatke, kako je z energetsko učinkovitostjo v panogi, s preusmeritvijo na obnovljive vire energije in z manjšo porabo vode? Kaj bi pokazalo trajnostno poročilo papirne panoge?
Trajnostno poročilo papirne panoge v Sloveniji je v izdelavi pri Inštitutu za celulozo in papir. Končnih podatkov še nimamo. Dejstvo je, da je eden izmed pomembnejših ciljev v podjetjih povečevanje energetske učinkovitosti proizvodnega procesa. Za podjetje Vipap Videm Krško, kjer delam, lahko rečem, da smo povečali energetsko učinkovitost v procesu proizvodnje energentov za 20 %, na nivoju podjetja pa za 2 %. Poleg navedenega papirnice vlagamo v zmanjševanje porabe vode z zapiranjem krogotokov voda. S tem bistveno pripomoremo k racionalni rabi in kvaliteti voda. Papirnice so zaradi uporabe odpadnega papirja kot svoje surovine tudi veliki reciklerji, seveda odvisno od tipa papirnice oziroma od njihovega končnega izdelka. V Sloveniji odpadni papir kot surovinsko bazo v največjem obsegu uporabljata Vipap ter Količevo Karton, drugi le v manjšem obsegu ali celo nič. Naši izdelki – papir in drugi izdelki iz papirja pa so sploh zgled trajnosti. So iz dreves, ki so v času rasti tudi ponor CO2, in obnovljivih surovin, kar je odpadni papir. Izdelke papirne industrije je mogoče reciklirati. V EU se reciklira že 71,7 % vsega papirja; v Sloveniji 58 %. Ti izdelki so proizvedeni v procesih, kjer se zapirajo snovni in energetski krogotoki in se znižuje vpliv na okolje.

Za panogo je spodbudna oživitev proizvodnje v radeški papirnici. Koliko bo vplivala na rezultate panoge?
Ponoven zagon proizvodnje v papirnici Radeče pozdravljamo. Upamo, da se bo proizvodnji offset papirjev čimprej pridružila še proizvodnja specialnih vrst papirjev, banknotnih.

Raziskovalno delo, inovacije in tehnološka razvojna politika lahko največ prispevata k zmanjšanju energetske in delovne intenzivnosti panoge ter povečanju njene konkurenčnosti. Ali panoga vse bolj spoznava vrednost sodelovanja z Inštitutom za celulozo in papir?
Papirna in papirno predelovalna industrija je že davno spoznala, da je obstoj Inštituta za celulozo in papir pomemben z vidika ohranjanja povezav industrije in znanstveno raziskovalne inštitucije. Poteka nekaj skupnih razvojnih projektov industrije in Inštituta: KoCPI – razvoj kadrov ter EcoPaper Loop – projekt zbiranja in oblikovanja izdelkov, v okviru katerih je ICP organiziral obsežen program ob sejemskih dogodkih. Tudi ta dejavnost inštituta je vse bolj pomembna za industrijo, saj omogoča neposreden stik med uporabniki, kupci ter proizvajalci papirja. Seveda je temeljno poslanstvo ICP še vedno razvojno raziskovalna dejavnost v povezavi s konkretnimi razvojnimi projekti, pri katerih so nosilci podjetja v papirni in papirno predelovalni industriji.

Katere pozitivne dogodke bi izpostavili v poslovanju papirne panoge v tem letu in na katere vidike njenega razvoja boste opozorili v uvodni besedi na blejskem srečanju?
Kar nekaj pomembnih dogodkov je zaznamovalo dejavnost papirnic in papirno predelovalno industrijo. V okviru projekta KoCPI je bilo organizirano izobraževanje kadrov, pripravlja pa se projekt permanentnega izobraževanja kadra v proizvodnji. Na sejmu INPAK, ki je potekal v okviru Mednarodnega kmetijsko živilskega sejma AGRA, se je predstavilo kar 15 podjetij, proizvajalcev papirne embalaže in izdelkov iz papirja, ter tudi ostale papirnice, ki imajo interes razvoja na tem področju. Ponovnega zagona proizvodnje v papirnici Radeče zagotovo ne moremo spregledati. Rezultati investicij in organizacijski procesi kažejo na izboljšanje poslovnih rezultatov v posameznih papirnicah. To vpliva tudi na boljšo klimo do vseh podjetij v papirni dejavnosti. Ne nazadnje je tudi manager leta Branko Rožič, predsednik uprave Količevo Karton iz največje papirnice po obsegu poslovanja v Sloveniji. Pomemben dogodek za vse papirničarje in predstavnike papirno predelovalne industrije je tudi naše blejsko srečanje. Že naslov pove, da bomo zazrti v prihodnost, saj nam bo CEPI – evropsko združenje papirničarjev predstavilo prebojne tehnologije papirnic v prihodnosti, rezultat njihovega projekta The Two Team Project. V ospredju bo seveda tudi energetika in prihodnost energetsko intenzivnih podjetij, izkušnje naših kupcev, nove tehnološke rešitve pri proizvodnji in predelavi papirja itd. Poleg vsebinske vrednosti pa je dogodek predvsem mesto srečevanja vseh »prijateljev papirništva«.

V zadnjem času je v Sloveniji veliko razprav o tem, da je les razvojna priložnost. Ali je v načrte o povezovanju gozdarstva, predelave in energetske izrabe lesa vključena tudi papirna industrija?
Papirna industrija se načeloma povezuje na področju lesa tudi z ostalimi podjetji, ki vidijo interes v bolj ekonomični izrabi lesa. Res pa je, da je les kot surovina trenutno pomemben za dve papirnici, ki imata skupaj potrebe za cca 200.000 m3 lesa.

Kateri trendi na globalnem trgu lahko najbolj vplivajo na rast slovenske papirne industrije?
Na rast slovenske papirne industrije vplivajo med drugim trendi na področju razvoja specialnih vrst papirjev, meta papirji in ostale vrste papirjev. Njihova uporabnost je širša in so pomemben del ostalih gospodarskih dejavnosti na področju industrije in storitev.