OBRAZ |
 
Na čelu Mitola se je Marjan Mateta, to posebej poudari, že leta 1986 srečal s trajnostnim razvojem. Takrat je kot direktor vlaknenih plošč v Lesonitu moral sprejeti odločitev, da zaprejo tovarno vlaknenih in lakiranih plošč zaradi onesnaževanja reke Reke ob vpisu Škocjanskih jam v naravno dediščino Unesca. Tovarni sta rentabilno poslovali. »V tistem času je bila to zelo težka odločitev. Takšen dogodek pusti trajni pečat o pomenu ekologije oziroma o nujnosti upoštevanja trajnostnih elementov razvoja v poslovanju. Nikakršne dileme ni, da so Škocjanske jame svetovni biser in si niso nikoli zaslužile nobene packe v njihovi lepoti. To danes vsak ve. Pred več kot dvajsetimi leti sem bil že prepričan, da bodo v prihodnosti uspešna tista podjetja, ki bodo obvladala spremembe in menim, da je ekologija zelo pomembna prioriteta,« je danes še bolj kot včeraj prepričan Marjan Mateta.
 
Marjan Mateta

Marjan Mateta

Ko razmišlja o poslovanju in razvoju, razmišlja o trajnostnem razvoju. Zato ni čudno, da se je Mitol že leta 1999 oskrbel s certifikatoma ISO 9001 in ISO 14001, pred petimi leti pa se je z okoljevarstvenim dovoljenjem po direktivi IPPC zavezal k celovitemu reševanju okoljskih problemov in uvajanju sodobnih tehnologij. Zanimivo. Kot direktor se je januarja 2002 udeležil delavnice, kako do celovitega okoljskega dovoljenja. Predvsem zato, da je lažje usmerjal in motiviral svoje sodelavce o potrebnih korakih na poti  do pridobitve IPPC dovoljenja. To je bil strokovno in finančno zahteven in dolgotrajen proces. Neposredno pa se je vključil tudi v uvajanje projekta čista proizvodnja in si za motiviranost vodstva zaslužil najvišjo oceno. Zakaj se je tako neposredno vključil v naloge, ki lahko dajo podjetju osnove za trajnostne rešitve v poslovanju?

Zato, trdi, ker je moto odgovornih ljudi naslednje: Kar se bo zgodilo, je odvisno samo od mene. Odgovorna oseba se vedno osredotoči na reševanje problemov, ne pa na iskanje krivde. Kritičen je do okoljske prakse odgovornih, tudi do občin. Ko se je začela zgodba o zapiranju odlagališč odpadkov in je okoljski minister Karel Erjavec pogosto javno dejal, da so ga zamenjali zaradi nekaj kant za smeti, so v večini občin pozabili, koliko časa so imeli na razpolago za naložbe v regijske centre za ravnanje z odpadki. Tudi za njih so veljali roki iz IPPC direktive, a so še danes v marsikateri regiji v hudi zamudi. In nenazadnje, za to so bila na razpolago tudi evropska sredstva, ki so ostajala neizkoriščena.

»Taka izjava takratnega ministra za okolje ni bila trajnostno naravnana, bolj je odražala skrb za ohranitev trajnostne funkcije ministrovanja kot trajnostnega razvoja. Taki pristopi mi niso všeč,« pravi direktor.

Zato se tudi sprašuje, ali bo nova razvojna strategija Evrope do leta 2020, vključno s finančno perspektivo, spet strel v prazno in bo zelo primerna tema za politične govore. Čeprav hkrati pritrjuje modelu, ki se opredeljuje za pametno gospodarstvo za trajnostno rast (spodbujanje zelenega gospodarstva, ki gospodarno izkorišča vire) in za vključujočo rast ter za utrjevanje gospodarstva s primerno stopnjo rasti.

Takšen pogled menedžerja na razvoj podjetja je za kemično branžo, kamor sodi Mitol, prednost. V podjetju izdelujejo več kot 500 vrst različnih lepil – predvsem industrijska lepila  za lepljenje lesa, papirja, za lepljenje gradbenih materialov, za obrtniška in druga dela, kot tudi lepila za široko potrošnjo, vendar je teh v proizvodnji manj. Prodor na globalni trg jim je uspel, ko so se začeli redno predstavljati na mednarodnem sejmu v Hannovru, od 1999 dalje. Danes tudi na mednarodnih trgih velja njihov slogan – vmes smo vedno mi. Nismo obremenjeni z obsegom proizvodnje, s količinami, pravi Marjan Mateta. Naš cilj je izdelovati zahtevnejša, visokokakovostna lepila, z višjo dodano vrednostjo.

Ampak nekaj drugega je kupec IKEA, doda. Tu gre za količine, v tem primeru ima posel svojo logiko in vrednost. Za specifične aplikacije, kjer je zahtevana visoka temperaturna obstojnost in vodoodpornost lepilnega spoja, uporablja v obdobju vse  hujše konkurence na trgu tudi lesna industrija razvojno zahtevnejša lepila. »Vsa naša disperzijska lepila so zasnovana na vodni osnovi. Tudi novi materiali, ki jih razvijamo, vsebujejo trajnostne elemente. Velik poudarek pri razvoju novih formulacij je prav na uporabi okolju in uporabniku prijaznih surovin. Je pa res, da se spet vračajo naravna lepila, kot so npr. glutinska, kazeinska, škrobna in dekstrinska,« pojasnjuje. Vendar Mitol ostaja pri izdelavi sintetičnih lepil, kot so talilna, polivinilacetatna in reakcijska, a se obenem odpira k novostim. Katerim?  Ena takšnih, gre za večji projekt, je BIOSIVE, odgovori Marjan Mateta. Bistvo projekta je razvoj novih lepil, pri čemer se obstoječe osnovne surovine na naftni osnovi nadomesti  z obnovljivimi viri surovin. Visoke cene nafte in posledično proizvodov, narejenih iz nafte, so poleg visokih, pogosto nesprejemljivih okoljskih odtisov, ključen razlog za razvojna iskanja ustreznih substitutov. Eurostarov projekt BIOSIVE  namerava z različnimi biotehnološkimi orodji razviti nove surovine za izdelavo lepil, ki temeljijo  na obnovljivih virih, kot so živalski odpadki, rastlinska vlakna, lepilne polifenolne beljakovine, mikro alge  idr. Vizija projekta BIOSIVE je razviti trajnostne in okolju prijazne procese in produkte, ki bodo vodili k razvoju biolepil z enakimi ali celo boljšimi aplikativnimi lastnostmi, kot jih imajo obstoječa  sintetična lepila na naftni osnovi.

Mitol sodeluje tudi s Centrom odličnosti Polimat v raziskovalnem projektu veziva in lepila. Ena izmed dolgoročnih možnih usmeritev Mitola je v sintezo VAE disperzij bodisi za uporabo kot vezivo v barvah ali v lepilih.  Temeljne raziskave so bile izvedene prav v skupnem izvajanju projekta. Ostale temeljne raziskave v sklopu CO Polimat se navezujejo na izdelavo 1K PU prepolimerov  in testiranja njihove uporabnosti kot predpremaz pri lepljenju parketa z reakcijskimi lepili oziroma kot osnovo  za 1K lepila pri izdelavi izolacijskih sendvič plošč. Letos se izteče obdobje sofinanciranja CO s strani države, kljub temu pa se bodo tudi v bodoče vključevali v skupne projekte, ki bodo pripeljali k razvoju novih izdelkov. V ospredju bodo predvsem raziskave veziv, lepil in premazov na osnovi obnovljivih virov surovin za izdelavo biorazgradljivih materialov, raziskave, vezane na nanonokompozitna veziva in druge razvojne novosti.

Veste, kaže direktor Marjan Mateta seznam stotih evropskih proizvajalcev lepil v svetu, na tem listu je Mitol po nekaterih merilih že sedaj visoko. Pri nekaterih pa ni. Kaj nas čaka v razvoju, vemo. Prihodnost je trajnostna in samo s tem bo Mitol konkurenčen.

Mitol dosega 56.000 € dodane vrednosti na zaposlenega. Trendi v Evropi sicer niso najboljši, delujemo v zreli panogi, ugotavlja direktor. Prav zato se ne smejo razvojno zaustaviti in se usmerjajo na najzahtevnejše evropske trge, kar so med drugimi tudi Skandinavija, Avstrija, Italija. Njihova lepila se danes prodajajo v več kot 30 državah.

Približno tretjina proizvodnje lepil je namenjena uporabi v embalažni panogi, kjer so okoljski in zdravstveni standardi vsako leto ostrejši. Samo trajnostna usmeritev bo podjetju zagotavljala  konkurenčnost.

Najbolj kritičen je do okoljskih davkov v Sloveniji, saj postreže s podatkom, kako je Nemčija za razliko od nas uspešno pristopila k zeleni davčni reformi. Trendi v EU so znani – povečevanje okoljske obremenitve da, vendar je potrebna premišljena raba za izboljševanje tehnologij, ki manj onesnažujejo, za energetsko učinkovitost in hkrati za razbremenjevanje obdavčitve dela. Skupne dajatve se ne smejo povečati.

V Sloveniji so prihodki od okoljskih davkov med najvišjimi v Evropi, saj so 2010 znašali 3,6 % BDP, povprečje v EU pa 2,4 %. Dodeljene pomoči za namene varstva okolja in za varčevanje z energijo pa so v preteklosti (leta 2006 – 2008) v Sloveniji znašali 3,2% vseh pomoči, v EU pa veliko več, 28% vseh pomoči, na Švedskem celo 88 %, Nizozemskem 65 %, v Nemčiji 47 %, na Danskem 47 % in v Finski 40 %. Nemčija je z uvedbo zakona o zeleni davčni reformi postopno in predvidljivo večala davek na energente. Ko so leta 2008 objavili rezultate reforme, je prihodek od trošarin znašal toliko, da so uspeli znižati pokojninski prispevek za 1,7 %.

V tem obdobju so se gospodarstva v omenjenih deželah s pomočjo trajnostno naravnanih ekonomskih politik prilagodila potrebam trajnostnega razvoja in zato se danes lažje prebijajo skozi krizo. Pri nas ni bilo množične prilagoditve s pomočjo ekonomske politike, zato so preživela samo podjetja, ki so sama razvijala trajnostno politiko. Okoljske dajatve pa se zbirajo v proračunu in jih je vedno premalo, ne glede na to, kako visoke so in kako hitro se povečujejo, ugotavlja Marjan Mateta.

Strategija razvoja Slovenije za obdobje 2014 – 2020 sicer opredeljuje med nosilne stebre rasti tudi trajnostno rast. Vendar, kako se bo to poznalo v konkretnih vladnih ukrepih in programih? Mitol, ki deli vse posebnosti položaja družbe v kemični branži, se, kot kažejo menedžerske poteze direktorja  Marjana Mateta, zelo dobro zaveda, kakšen naj bo odgovor na trende na trgu in kako morajo inovirati proizvodnjo.

Da, Marjan Mateta je menedžer s posluhom za trajnostni razvoj. Za zgled.

————–

Obrazložitev kratic in pojmov:

VAE disperzije, VAE veziva: vodne disperzije na osnovi vinil acetat-etilen kopolimera; uporabljajo se kot vezivo pri izdelavi notranjih barv in disperzijskih lepil.

nizkoviskozni PU prepolimer: polimer na osnovi poliuretana, sintetiziran z reakcijo med izocianatom in poliolom.  Prepolimeri nizke  viskoznosti se uporabljajo kot predpremazi pri lepljenju parketa  z reakcijskimi lepili.

PUR hot – melt lepila: poliuretanska talilna lepila, sintetizirana z reakcijo med izocianatom in poliolom. Pri sobni temperaturi so v poltrdnem do trdnem stanju in vsebujejo nizko koncentracijo prostih NCO skupin. Uporabljajo se predvsem za robno furniranje v lesni industriji, za kaširanje raznih plastičnih folij in večslojnega tehničnega tekstila, za vezavo knjig, za izdelavo večslojnega parketa in za kaširnje tekstila, usnja in plastičnih folij, ki se jih uporablja v avtomobilski industriji.

kazeinska lepila: naravna lepila izdelana na osnovi kazeina, ki je glavna beljakovina v mleku. Prva lepila izdelana v Mitolu so bila prav kazeinska lepila. Kasneje so jih nadomestila cenejša in kvalitetnejša sintetična lepila. Kazeinska lepila se v današnjem času uporabljajo predvsem za etiketiranje steklenic.